Njeriu prej lumi*
V deželi, ki gosti dvoreligijski narod edinstvenega islama in starodavnega rimokatolištva, Jonsko in Jadransko morje obdajata nekatere izmed najlepših obal Balkanskega polotoka. Pustolovci lahko v pristnosti in mogočnosti narave uživajo tudi v notranjosti Albanije, a uvožen razvoj, ki pritiče državam z željo po evroatlantski integraciji, terja svoj davek. Razna evropska energetska in gradbena podjetja ne uživajo v lepotah države čistega morja, donedavno neokrnjenih plaž in skritih kotičkih gozdov, rek in jezer, kot v njihovi zmožnosti akumulacije kapitala.
V pridobitni dejavnosti, to je izkoriščanju albanskih naravnih dobrin, jim z veseljem pomaga albanska oblast. Razvoj je lepa čednost! Albanija namreč ni energetsko samozadostna, zato se na prvi pogled zdi, da je najbolj smotrno zgraditi nove elektrarne. Vodna energija se pri tem kaže, sploh v Albaniji pa tudi drugod po Balkanskem polotoku, kot najenostavnejša, hkrati pa tudi najbolj trajnostna rešitev. V deželi pod goro Korab imajo tudi veliko izkušenj z izkoriščanjem vodne energije, saj se celotno električno omrežje napaja skoraj izključno iz hidroelektrarn – le dva odstotka predstavljata ostale vire. Energetsko podobo Albanije predstavi Olsi Nika doktorski študent varstvene biologije na Fakulteti za naravoslovne znanosti v Tirani in član organizacije EcoAlbania.
Medtem ko velike hidroelektrarne proizvedejo precej veliko količino energije, a z ogromnimi jezovi uničijo celotno dolino reke in tudi nekaj okolice, so večji trn v peti albanskih okoljevarstvenikov majhne hidroelektrarne. Slednje kljub uničenju okolja ne proizvedejo dovolj energije, s katero bi zapolnili vrzel v proizvodnji elektrike; po definiciji imajo kapaciteto med enim in petnajstimi megavati proizvedene energije letno. Kljub temu v Albaniji načrtujejo več sto prav takih hidroelektrarn. Stanje razvoja hidroenergije v Albaniji povzame Olsi Nika.
Podjetja, ki investirajo v gradnjo majhnih hidroelektrarn, imajo praviloma sedež v državah članicah Evropske unije, največkrat v Italiji, Nemčiji in Turčiji. Olsi Nika predstavi podjetniško strukturo mnogoštevilnih gradbeno-energetskih projektov.
Investitorjem, tako kot tudi vladi Republike Albanije, je le malo mar za škodo, ki jo bodo projekti povzročili na že načetem okolju zaradi pospešenega izkoriščanja v zadnjih letih. Leta 2009 je vložila kandidaturo za članstvo v EU, kar služi kot dober izgovor za pospešeno gradnjo trajnostnih – čeprav to niso – hidroelektrarn. Nika opiše, kako na okolje vplivajo obstoječe majhne hidroelektrarne in kaj bi pomenilo 700 novih.
Ogroženo pa ni le območje tik ob rekah, kjer se jezovi in turbine gradijo, temveč so posledice veliko daljnosežnejše.
Vendar pa narava ni edina žrtev gradnje jezov in turbin brez znanstvenih ocen vpliva na okolje. Prebivalstvo že tako zapostavljenih območij širom Albanije, kjer so majhne hidroelektrarne že zgrajene, je izgubilo reko, s katero so živeli v sožitju, v zameno pa niso dobili niti finančne niti socialne odškodnine v obliki delovnih mest. Še več, v enako slabem stanju ostaja tudi električna napeljava v njihovih vaseh in mestih, če jo primerjamo z večjimi središči, kot je Tirana.
V podporo lokalnemu prebivalstvu in rekam, ob katerih živijo, so priljubljeni albanski pevci in pevke združili moči in ustvarili komad Lum Lumi i Lire, kar v prostem prevodu pomeni Vesela svobodna reka. Prisluhnimo:
Lum Lumi i Lire! Eda Zari, Elina Duni, Linda Rukaj, Vlashent Sata, Shpat Deda.
Še vedno poslušate oddajo Balkan ekspres na Radiu Študent o izkoriščanju albanskih rek. Pred glasbenim vložkom v podporo rekam smo govorili o učinkih hidroelektrarn na družbeno okolico – torej o tem, da gradbeni projekti nikakor ne koristijo lokalnemu prebivalstvu. Država sicer takoj po izgradnji hidroelektrarn postane lastnica infrastrukture, a gradbeno energetsko podjetje prejme proizvodno dejavnost v koncesijsko upravljanje. A glej ga zlomka, nemudoma po izteku trajanja koncesije in prenosu proizvodne in tržne pravice na državo so hidroelektrarne neuporabne, saj se v njihovih majhnih ceveh nabirajo odpadki in ostali sedimenti. Investicija za obnovo pa lahko zraste višje od stroška za izgradnjo nove infrastrukture.
Zaradi očitnih razlogov številne lokalne skupnosti v tako rekoč odročnih krajih na različne načine protestirajo proti gradnji novih malenkostnih hidroelektrarn. Dva primera dobre prakse državljanske nepokorščine ali aktivnega državljanstva, kakor vam je ljubše, v občini Zell-Gjocaj in vasi Kotë bomo predstavili v eni izmed prihodnjih oddaj. Odnos lokalnih oblasti do gradbenih projektov in nasprotujočih prebivalcev pa niha od sodelovanja z gradbeniki in regionalno oblastjo do deklarativnega nasprotovanja. Nika opiše primere v dolini reke Vjösa, kjer lokalne oblasti načeloma nasprotujejo gradnji jezov.
Lokalne oblasti se v vsakem primeru zavedajo, da bodo v primeru pritiskov regionalne in centralne oblasti morale popustiti interesom razvoja.
Nenazadnje so nasprotniki gradnje jezov v dolini reke Valbona prejeli potrditev sodišča, ki je odločilo, da se gradnja začasno prekine in da se izvede ponovna presoja vplivov na okolje. A z gradbenimi deli niso prenehali.
Parlamentarna politika medtem enako kot lokalna zavzema le načelne pozicije. Vlada podpira gradnjo jezov, opozicija pa jim nasprotuje. Večino poslanskih sedežev in s tem podporo škodljivim gradbenim projektom trenutno zavzema Socialistična stranka, ki v koaliciji z edinim socialdemokratom in Stranko za pravico, integracijo in enotnost sestavlja vlado. Nasprotuje jim Demokratska stranka, ki je leta 2009 začela vzpostavljati tako imenovani cunami hidroelektrarn. Jasno, da je takrat Socialistična stranka hidroelektrarnam nasprotovala.
Evropska komisija v svojem vsakoletnem poročilu o Albaniji kot pripomočku za obravnavanje politike sosedstva in širitve Unije opozarja, da je nujno začeti iskati trajnostne vire energij alternativne vodni energiji. Olsi Nika pojasni, da Evropska unija stalno opozarja na škodljivost postopanja albanske vlade v povezavi z evropskimi podjetji, kaj več od tega pa ni v njeni moči.
Po drugi strani pa večino financiranja projektov izvira tako iz privatne kot tudi javne sfere gospodarstva Unije. Gradnjo hidroelektrarn je s posojili podprla tudi Evropska banka za rekonstrukcijo in razvoj v Albaniji.
Od Konispola pa do Triglava Albanija ni osamljena v pospešenem izkoriščanju naravnih virov v skladu z nauki in načeli Svetega Razvoja. Podobne posege in ugrabitve rek za majhne hidroelektrarne so podjetja iz zahodnejših in severnejših držav opravljale tako v Bosni in Hercegovini, kot v Srbiji, Črni gori in Makedoniji. Če imate radi klišejske zaključke, imate srečo – obstaja upanje za lokalno prebivalstvo, ki se na drugi strani bori proti posegom v naravo. V Bosni in Hercegovini, natančneje v okolici Fojnice in Kruščice, je dvema skupnostima uspelo zaustaviti gradnjo. Rekam čast in oblast!
*Njeriu prej lumi – človek iz reke, asociacija na albansko filmsko klasiko Človek iz zemlje.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj