Republika M*********
Bivša jugoslovanska republika Makedonija, Gornja Makedonija, Severna Makedonija, Slavo-Makedonija, Republika Makedonija Skopje, Republika Skopje, Vardarska republika, Nova Makedonija, Neodvisna republika Makedonija, Demokratična republika Makedonija, Ustavna republika Makedonija. 27 let predlogov, rešitve, pa se zdi, še kar ni.
Grčija ne pristaja na uporabo besede Makedonija za poimenovanje najjužnejše republike nekdanje Jugoslavije, ta pa od imena ne odstopa.
Za kontekst: Republika Makedonija je dvo-milijonska država na jugu Balkanskega polotoka, a težava je v tem, da je Makedonija tudi regija na severu Grčije, ki meji na omenjeno republiko. Makedonija je, zgodovinsko gledano, lahko dojeta tudi kot območje, ki zajema dele kar šestih sodobnih balkanskih držav, ime pa izvira iz antičnega kraljevstva, ki je tam imelo središče.
Gre za spor, ki tli zadnjih 27 let, v zavesti politike pa je že vsaj od začetka 20. stoletja. V Balkan ekspresu se mu posvečamo zaradi zadnjih premikov na političnem parketu, še bolj pa na ulicah Aten in Soluna.
Prehod oblasti v Skopju od bolj nacionalistične VMRO-DPMNE k zmernejšim socialdemokratom je dal nov zalet reševanju spora. 17. novembra so tako ponovno zagnali neskončen proces iskanja rešitve, ki bi bila sprejemljiva za obe strani. Komaj štiri dni kasneje je v drugem največjem grškem mestu Solun potekal množičen shod, ki se ga je po ocenah policije udeležilo okoli 90 tisoč ljudi. Sporočilo je bilo jasno: ni kompromisa glede uporabe imena Makedonija. Četrtega februarja so Grki zahteve ponovili še pred parlamentom v Atenah. Tam se jih je zbralo še vsaj 50 tisoč več kot prvič. Kot novinarka se je shoda udeležila tudi Katja Lihtenvalner, ki v Atenah deluje od leta 2011 dalje.
Oba shoda, tako tisti v Solunu, kakor tudi zadnji v Atenah, sta bila predstavljena kot apolitično izražanje volje ljudstva.
Zaradi udeležbe na shodu je v prestolnico iz različnih delov države prispelo okoli 300 avtobusov.
Vladajoča stranka Siriza je ideološko daleč od levih, protivarčevalnih stališč, ki so ji prinesla prepričljivi zmagi na paru volitev leta 2015. Neuspeh vlade Alexisa Ciprasa v izpolnjevanju danih obljub je viden tudi v anketah javnega mnenja, kjer uživajo le še okoli petinsko podporo.
Organizatorji so oceno števila prisotnih uspeli napihniti celo do 1,5 milijona ljudi ali 15 odstotkov celotne grške populacije.
O občutljivosti prebivalstva na vprašanje imena severne sosede priča tudi dejstvo, da, sodeč po dostopnih anketah javnega mnenja, kar 70 odstotkov Grkov ne bi pristalo na kakršnokoli obliko imena, ki bi vključevalo besedo Makedonija.
Glasbeni premor
Slovenija, skupaj z večino preostalih članic Združenih narodov, Makedonijo prepoznava pod njenim ustavnim imenom Republika Makedonija. Kljub temu pa mora zaradi nasprotovanja Grčije v skupščini Združenih narodov uporabljati ime Bivša jugoslovanska republika Makedonija ali F. Y. R. O. M. z angleško kratico. Posledično makedonski predstavniki tudi ne sedijo med državami z začetnico M, pač pa so zaradi polnega imena The Former Yugoslav Republic of Macedonia sosedje Tajske.
Ta kratica izvira iz leta 1993, ko je Grčija pristala na to začasno rešitev, velike sile pa so se zavezale, da bodo mediirale in spoštovale vsakršen dogovor med sprtima stranema. Do nadaljnih premikov je prišlo leta 1995, ko je Makedonija nekoliko spremenila zastavo, tako da ni več podobna zastavi grške pokrajine Makedonije. Prav tako so predstavniki oblasti iz Skopja podpisali, da se odrekajo vsakršnim iredentističnim težnjam po ozemlju moderne Grčije. Grčija se je v zameno zavezala, da ne bo ovirala Makedonije pri pridruževanju raznim organizacijam. To obljubo je prelomila leta 2008, zaradi česar Makedonija še vedno čaka pred vrati NATA, njeno približevanje Evropski uniji pa je močno oteženo.
Navkljub vsemu pa določeni politiki še vedno razpihujejo strahove o iredentističnih željah elit iz Skopja. Novinarka Omaira Gill te strahove označuje za absurdne.
Gill opaža trend naraščanja nacionalističnih emocij v Grčiji, ki jih nenazadnje odraža prej omenjena anketa javnega mnenja. Po njenih rezultatih sodeč kar 70 odstotkov Grkov nasprotuje kakršnemukoli kompromisu, ki bi severnim sosedom omogočil, da ime Makedonija obdržijo v takšni ali drugačni obliki.
Prvi masovni protest, ki je neposredno naslavljal to problematiko, je bil tisti leta 1992 v Solunu. Thesalloniki, kot Solun imenujejo Grki, spada v administrativno in zgodovinsko območje Makedonije. V tistem času so finančno in moralno podporo protestnikom nudili tudi številni grški izseljenci. Tako so večje demonstracije potekale tudi v Avstraliji in drugod. Gill pojasni, kako je ta problematika že tako dolgo zmožna mobilizirati takšno število ljudi.
Bolj kot zunanje pa se zdi, da je ime Republike Makedonije notranjepolitično vprašanje Grčije.
Med strankami, ki nedvomno največ pridobijo s tovrstnimi shodi, so predvsem neonacistične, predvsem Zlata zora. Lihtenvalner:
Zlata zora se v zadnjh letih v javnosti manj izpostavlja s svojo simboliko. Po umoru antifašističnega raperja Pavlosa Fyssasa oz. Killah P-ja leta 2013 so bili pridržani številni pripadniki Zlate zore, vključno s strankinim predsednikom Nikolaosom Michaloliakosom. Sojenje, ki se je začelo leta 2015, še vedno traja. Stranka zaseda 16 sedežev v 300-članskem parlamentu.
Glasbeni premor
Nova socialdemokratska vlada v Skopju je potegnila prve poteze v iskanju kompromisa. Vlada z Zoranom Zaevom na čelu je prekinila prakso stare garde VMRO-DPMNE, ki so čas na oblasti, med drugim, porabili za megalomanski kič projekt Skopje 2014, ki je vključeval gradnjo stavb in spomenikov, posvečenim velikanom makedonske zgodovine, pri čemer se niso omejili na aktualne meje republike.
Socialdemokrati so nedavno že razveljavili nekatere takratne odločitve. Avtocesta Aleksandra Velikega je tako po novem Avtocesta prijateljstva, ravno tako pa imena antičnega kralja ne nosi več glavno skopsko letališče.
Zakaj sedaj prihaja do ponovnih premikov, pojasni novinarka Katja Lihtenvalner.
Omaira Gill meni, da se je grški premier Alexis Cipras uštel, ko je pristal na ponovno odprtje pogajanj. Ta po novem potekajo na ministrski ravni, pred tem pa so na veleposlaniški.
Siriza je nekoč v programu že imela izraz Makedonija, kar je v Grčiji redkost. Ponavadi za severno sosedo raje uporabljajo kratico F. Y. R. O. M. firom ali pa preprosto Skopje. Kljub temu Lihtenvalner ne vidi možnosti, da bi Siriza v trenutni klimi odločno nastopila v zvezi s to problematiko.
Omaira Gill.
Lihtenvalner poudari, da Siriza v okviru tega vprašanja ne uživa podpore niti v lastni koaliciji, kaj šele izven nje.
Glasov podpore se ne sliši niti na ulicah, kjer so pristoni le zvoki nasprotovanja.
Volitve v Grčiji so predvidene jeseni leta 2019.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj