Uljanik - Med ladjedelnico in ladjeveznico
O puljskem Uljaniku in težavah hrvaškega ladjedelništva smo v etru Radia Študent že govorili, nazadnje pred dobrim mesecem, ko je nezadovoljstvo med ladjarji v Pulju in na Reki s stavko in množičnimi protesti doseglo vrhunec. Ob intervenciji države so zaposleni zadnji dan avgusta prejeli zaostale plače, reševanje problemov, s katerimu se soočata ladjedelnici Uljanik in reški 3. maj , združeni v Ulajnik Grupi, pa s tem še ni zaključilo. Uljanik že vse od januarja, ko je na njegovo slabo finančno kondicijo prvič letos opozoril izostanek plač, čaka na strateškega vlagatelja in novo strategijo oziroma prestrukturiranje podjetja.
Slabo poslovanje in posledično vse večje finančne težave je Uljaniku do zdaj pomagala blažiti država. Tako je bilo tudi januarja, ko je Uljaniku odobrila novo poroštvo v višini slabih sto milijonov evrov, uprava podjetja pa se je obvezala, da bo pripravila načrt prestrukturiranja. V Bruselj, kjer ga je morala odobriti Evropska komisija, ga je poslala januarja. Načrt ni bil javno dostopen, z njegovo vsebino niso bili seznanjeni niti zaposleni, ki so se morali, tako kot ostala javnost, zanašati na medijske navedbe in špekulacije. Iz slednjih pa med drugim izhaja tudi namera o tako imenovani diverzifikaciji dejavnosti na polje turizma, s čimer pa Uljanikovi delavci nikakor niso zadovoljni. Goran Matić, predstavnik stranke Radnička fronta.
Vse prej kot zadovoljna pa je bila z načrtom o prestrukturiranju Uljanika tudi Evropska komisija, ki je sredi septembra nanj odgovorila s kar 75 pripombami. Prav iz detajlno razdelane zavrnitve načrta s strani Evropske komisije, ki se je dala slutiti že ob obisku evropske komisarke za konkurenčnost Margrethe Vestager v Zagrebu v začetku prejšnjega meseca, so se dale natančneje razbrati namere Uljanikovega vodstva. Razloge, zakaj se je po njegovem Evropska komisija odločila zavrniti prvoten plan o prestrukturiranju Uljanika, povzema ekonomist Damir Novotny.
Ena ključnih pripomb Evropske komisije oziroma njenega urada za konkurenčnost se je nanašala na delež strateškega partnerja in države v prestrukturiranju puljske ladjedelnice. Zavrnjeni načrt je predvideval, da bi prvi prispeval 40 odstotkov od predvidenih 580 milijonov evrov, država pa preostalih 60. Da je delež države prevelik, je dala sogovornikom v Zagrebu vedeti že komisarka Vestager in jih opozorila, da mora biti vložek zasebnega vira večji. Komisija je opozorila tudi na nejasna razmerja med ladjedelnicama Uljanik v Pulju in 3. maj na Reki, kot uvodoma omenjeno, povezanih v Uljanik Grupo, pri čemer pa ta sploh nima statusa poslovnega subjekta. Izkaz poslovne vzdržljivosti, ki jo je omenil Novotny, pa je komisija zahtevala z natančno opredelitvijo različnih finančnih postavk in poslovnih dogovorov. Slednji se, ko gre za ladjedelništvo, nanašajo na razna naročila, pri drugih dejavnostih, o katerih več kasneje, pa na zagotovila lokalnih oblasti.
Uprava Uljanika, ki ji je hrvaška vlada naložila pripravo načrta prestrukturiranja, je takoj po zavrnitvi s strani Evropske komisije pokazala pripravljenost, da prisluhne njenim ključnim pripombam. Na drugi strani pa je po mnenju ekonomista Damirja Novotnyja, s katerim smo govorili pred minulim četrtkom, ko je v javnost prišla dopolnjena različica načrta prestrukturiranja, ob pogoju, da bodo izpolnjene njene temeljne zahteve, pripravljena popuščati tudi Evropska komisija.
Minuli četrtek je vodstvo ladjedelnice Uljanik hrvaškemu ministrstvu za gospodarstvo Darko Horvatu dostavilo dopolnjen načrt prestukturiranja, glavne poudarke pa so v nekritični in skoraj tabloidni maniri objavili vodilni lokalni in državni mediji. Ladjarji so v Glasu Istre tako lahko prebrali, da nihče od njih ne bo izgubil službe, še več, na račun turistične dejavnosti naj bi zaposlitev dobilo dodatnih tisoč ljudi. Ob tem naj bi se reška ladjedelnica 3. maj ponovno osamosvojila, prestrukturiranje Uljanika v vrednosti 694 milijonov evrov pa naj bi država in strateški partner financirala v enakem deležu, s čimer bi bila izpolnjena poglavitna zahteva Evropske komisije.
Kljub njenim pomislekom kot zasebni partner še vedno ostaja v igri kontroverzni podjetnik in lastnik podjetja Kermas Energija Danko Končar, ob tem pa vlada išče tudi druge potencialne vlagatelje.
Danko Končar je bil kot strateški partner izbran na javnem razpisu, že prej je nastopil kot posojilodajalec Uljanika in lokalnega nogometnega kluba. Njegovo delovanje v Istri se ves čas povezuje z vodilno lokalno politično silo, in sicer Istrsko demokratično stranko (IDS). Da je še kako vpet v projekt reševanja puljske ladjedelnice, kaže tudi njegov nedeljski nastop na Hrvaški televiziji v pogovorni oddaji “Nedjeljom u 2,” v kateri je podrobno govoril o prihodnosti Uljanika, kakor jo predvideva dopolnjeni načrt o prestrukturiranju. Ladjedelništvo bi tako ostalo omejeno na otok Uljanik, ki je 162 let stari ladjedelnici dal ime, obalni del ladjedelnice, imenovan Arsenal, pa bi postal del mestnega središča, namenjen turistični dejavnosti. A ne vsakršni, načrt na tem področju predvideva izgradnjo servisne marine. Slednjemu delavci Uljanika odločno nasprotujejo. Samir Hadžić, predstavnik Štaba za obrambo ladjedelnice Uljanik.
Ko so se poudarki popravljenega plana prestrukturiranja v četrtek pojavili v medijih, je bilo med Uljanikovimi ladjarji zaslediti komentarje, da gre za odlično promocijo Končarjevih idej. Njegov nedeljski nastop na hrvaški nacionalki na nek način to tudi potrjuje. Nezaupanje v Končarja kot strateškega partnerja, o katerem smo med drugim govorili tudi v zadnjeavgustovskem Kultivatorju, z zaposlenimi deli tudi Radnička fronta. Slednja je tudi sicer skeptična do tovrstne rešitve, kot jo narekuje Evropska komisija, in se zavzema za večjo vlogo države pri reševanju ladjedelnice. Goran Matić.
Takšno stališče je nesprejemljivo za Evropsko unijo, ki je, kot je znano, privatizacijo ladjedelnic zahtevala že v hrvaškem pridružitvenem procesu in na tem trdno vztraja tudi danes. Medtem na zahodu Evropske unije starejše in vplivnejše članice težave ladjedelništva rešujejo z državnimi intervencijami. Kar je na eni strani dopuščeno Italiji, Španiji, Franciji in Nizozemski, na drugi strani Hrvaški ni. Igor Lasić, novinar tednika Novosti.
Del evropske periferije je tudi Hrvaška, ki je ob manjku širše gospodarske strategije po mnenju našega sogovornika toliko bolj dovzetna za diktate Bruslja.
Načrt o prestrukturiranju Uljanika - tako njegova prvotna različica kot dopolnjena verzija - predvideva diverzifikacijo dejavnosti podjetja v smeri predvsem navtičnega turizma. Kot smo slišali v prvem delu oddaje, bi del področja, kjer se nahaja ladjedelnica, namenili novozgrajeni marini in turizmu. Po mnenju zaposlenih v Uljaniku, kot tudi mnogih drugih, sta ti dve dejavnosti nezdružljivi, turizem pa bi na koncu izpodrinil ladjedelništvo. Igor Lasić, novinar Novosti.
S širitvijo Uljanikove dejavnosti na turizem je povezana sprememba mestnega prostorskega načrta, ki je poleg spremembe zakonodaje, ki opredeljuje Ujanikovo dejavnost, potrebna za le-to. Lokalna oblast z IDS-ovim županom Pulja Borisom Miletićem vztraja, da na kaj takega ne bo pristala, a se zaradi njenih povezav s potencialnim strateškim partnerjem Dankom Končarjem pri tem pojavljajo določeni dvomi. Toliko bolj po Končarjevem nedeljskem intervjuju na hrvaški televiziji, ko je ta dejal, da je na enem od zadnjih sestankov s puljsko oblastjo dobil zagotovila, da spremembi prostorskega načrta ne bo nasprotovala, če se bodo z njo strinjali v Uljaniku. Puljska mestna oblast se pri tem nahaja v kočljivem položaju - eksplicitna podpora spremembi urbanističnih načrtov bi pomenila direktno nasprotovanje volilni bazi, ki pa si ga po mnenju Samirja Hadžića iz Štaba za obrambo Uljanika v tem trenutku ne bo privoščila.
Jasno je, da Končar, ki že ima koncesijo za izgradnjo marine na bližnjih otoku Sveta Katarina in rtu Monumenti, vidi z vstopom v Uljanik predvsem priložnost za širitev svoje turistične dejavnosti. Tej pa bosta ladjedelniški hrup in neprivlačna infrastruktura, kot se bojijo njegovi nasprotniki, kmalu v napoto. V koncept reševanja ladjarstva na račun navtičnega turizma po mnenju Gorana Matića ne verjamejo niti tisti, ki ga ponujajo.
Zanimanje za turizem je s podjetniškega stališča logično in pričakovano, saj gre za dejavnost, ki v primerjavi z ladjedelništvom prinaša hitrejši in enostavnejši zaslužek. Igor Lasić in takoj za njim Goran Matić.
Načrti o preoblikovanju Uljanika se v veliki meri kujejo brez upoštevanja tistih, ki so od njegove usode najbolj odvisni. Potem ko sindikati niso upravičili svojega poslanstva, so se delavci Uljanika, redno zaposlenih je nekaj več kot 2.600, povezali v Štab za obrambo ladjedelnice Uljanik. Določene spremembe v delavskem organiziranju so omogočile učinkovitejši boj za pravice zaposlenih, ki je koluminiral v avgustovskih množičnih protestih, ko je pri zasedbi mestnih ulic puljske ladjarje podprlo tudi lokalno prebivalstvo. Situacijo pojasnjuje Goran Matić.
Tudi novinar Igor Lasić v delavskem reorganiziranju in odločnejšem boju vidi enega pozitivnejših vidikov v Uljanikovi zgodbi. Hkrati pa se boji, da bodo v pesimističnem ozračju, ki jo obdaja, zaposleni ostali brez potrebne podpore.
Čeprav kar 47 odstotkov Uljanikove lastniške strukture predstavljajo mali delničarji, med slednjimi še zdaleč niso samo zaposleni. Ti skupno posedujejo do največ četrtine deleža podjetja, pri čemer pa v preteklosti zaradi slabega organiziranja in številnih preprek niso mogli aktivno vplivati na njegovo delovanje. Matić.
Vsled lastniške strukture Uljanika in njegove napačne interpretacije je bilo med stavko zaposlenih moč naleteti na cinične pripombe, češ da delavci pravzaprav protestirajo sami proti sebi. Del te zgrešene logike, če pustimo ob strani posplošujočo tezo o nesmotrnosti delavskega lastništva, je tudi razmišljanje ekonomista Damirja Novotnyja.
Da je bila vloga delavcev - malih lastnikov - pri delovanju in nadzoru poslovanju Uljanika zgolj formalna, pa na to temo dodaja Igor Lasić.
Z načrtom o prestrukturiranju zgodba Uljanika še zdaleč ni zaključena. Dopolnjeno verzijo mora potrditi Evropska komisija, še vedno pa, kot smo slišali, ostaja odprto tudi vprašanje strateškega partnerja. Nihče od vpletenih, kakor tudi naših sogovornikov, pa ne izkjučuje tudi druge, bolj pesimistične možnosti - stečaj ladjedelnice. O razvoju dogodkov bomo seveda poročali.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj