Zapamtite BYKOBAP*
Na vzhodu današnje Hrvaške se razprostira ravnica, obarvana z rumenim klasjem in modro Donavo. Domačini jo imenujejo Šokadija, v svetu pa se je ohranilo ime srednjeveškega kraljestva, ki je obsegalo to območje, Slavonija. Na skrajnem vzhodu te pokrajine kraljuje herojsko mesto Vukovar, ki se v cirilični pisavi zapiše kot Вуковар.
Herojski značaj je mesto pridobilo v času 87-dnevnega obleganja Jugoslovanske ljudske armade, a ravno ta značaj danes zavira razvoj mesta. Vsakodnevna politika se vedno znova zapleta v polpreteklo zgodovino, zadnji tak primer se je odvijal letos poleti. Ustavno sodišče je ob presoji statuta mesta Vukovar, to je v cirilici Вуковар, presodilo, da ga morajo malo preurediti in zagotoviti srbski manjšini večje pravice, kar zadeva uporabo jezika in pisave. Mestni svet ustavne razsodbe ne bo upošteval, saj naj bi pogoji za spoštovanje pravic srbske manjšine še ne bili doseženi. Pojasni Nikola Puharić iz Iniciative mladih za človekove pravice.
Odločitev ustavnega sodišča je povzročila precej tragikomične dogodke. Na seji vukovarskega mestnega sveta je svetnik Samostojne demokratske srbske stranke Srđan Kolar poklonil županu Ivanu Penavi statut mesta v cirilici, ki ga je ta v maniri najnačelnejših mož vrgel na tla. Prisluhnimo.
Predsednik Srbskega demokratskega foruma na Hrvaškem Veljko Džakula opozarja, da je nespoštovanje ustavnih razsodb velik prestopek.
Zgodovinsko je območje spadalo v pokrajino Srem, ki danes večinsko pripada Vojvodini, to je Srbiji. Če dodamo še, da je v neposredni bližini tudi Madžarska, zlahka predvidevamo, da je mesto v etničnem smislu izredno raznovrstno. Večinsko prebivalstvo so bili vedno Hrvati, takoj za njimi Srbi, vse do devetdesetih let prejšnjega stoletja pa je v Vukovarju, cirilično Вуковарjу, obstajalo še več kot 20 etničnih manjšin. Narodni značaj mesta je spremenila šele vojna ob razpadu Socialistične federativne republike Jugoslavije. Predstavi Veljko Džakula.
O vojni tokrat ne bomo razpravljali. Za udeležence je bila grozna, za dobičkarje rentabilna. Poleg porušene infrastrukture ter številnih smrtnih žrtev in izseljencev je vojna v Vukovarju ali, kot se zapiše v cirilici, Вуковарjу tudi porušila razmerje med manjšinami in vzpostavila politično premoč večine. Z vzpostavitvijo nove države pa je bilo treba ponovno premisliti status manjšin in njihove pravice. Obdobje od konca vojne leta 1995 do sprejetja ustavnega zakona sedem let kasneje opiše Nikola Puharić.
Dolga leta je trajalo, preden je kdorkoli poskušal ustavni zakon uporabiti v Vukovarju, v srbski cirilici je to Вуковарjу. Prvi je to storil nekdanji premier iz vrst Socialdemokratske stranke Hrvaške Zoran Milanović, a precej neuspešno, saj je hrvaška večina že prvi dan razbila nove dvojezične table na zgradbah mestnih institucij. Od takrat se, razen ustavnih razsodb in opozoril mednarodnih institucij, na področju spoštovanja pravic srbske manjšine ni zgodilo nič. Puharić predstavi današnje stanje manjšin v Vukovarju ali v cirilici Вуковарjу.
Najbolj presenetljiva se zdi razlika v spoštovanju pravic različnih narodnih manjšin na Hrvaškem. Sven Milekić, doktorand sodobne zgodovine na univerzi Maynooth in izredni sodelavec analitičnega portala Balkan Insight, predstavi status manjšin v Istri.
Vendar pa to ni presenečenje, če Vukovar, cirilično Вуковар, jemljemo kot herojsko mesto, mesto, ki je zaradi žrtve v vojni na Hrvaškem obravnavano kot spomenik. Kontekst današnje vukovarske večetničnosti pojasni Sven Milekić.
To je tudi razlog, da si z manjšinskimi pravicami v Vukovarju ne belijo glave v visoki hrvaški politiki, na Pantovčaku in v Banskih dvorih. Puharić opiše previdnost vlade, sabora in predsednice Kolinde Grabar Kitarović.
Vojna se je zaključila pred šestindvajsetimi leti, a še vedno oblikuje javno mnenje. Globoko spoštovanje do Vukovarja ali - kot se zapiše v cirilici - Вуковарjа bodo v kratkem lahko v zameno za glasove izkazovali populistični voditelji. Dinamiko porasta desnih politik in politikov, ki v predvolilnem času prevladuje, pojasni Puharić.
Milekić opozarja, da srbska manjšina nima institucionalnih vzvodov, ki bi ji zagotovili spoštovanje manjšinskih pravic. V mestnem svetu so njeni predstavniki preslišani in zanemarjeni, državna politika pa se ob Vukovar obregne le ob večjih praznikih. Po novem bo dela prost dan 18. novembra, ko je JLA uspela streti vukovarski upor. S tem bo mesto ob obletnicah še večji heroj, ob drugih dnevih pa bo ostalo ruševina brez prave prihodnosti.
Za predah med razpletanjem vukovarskega etničnega in narodnega stanja si privoščimo skladbo Univerzalno (s)laganje, ki jo je pripravila srbsko-hrvaška zasedba Bvanđžija.
Bvanđžija - Univerzalno (s)laganje
Sedaj ko smo malo sprostili možgane, bomo mogoče malo lažje razmislili, kako bi lahko potekal medetnični dialog v Vukovarju, v cirilici se to zapiše “в Вуковарjу”. Pred štirimi leti je iniciativa Nensen - center za dialog poskušala vzpostaviti integralno šolo, v kateri bi se učenci različne etnične pripadnosti skupaj učili jezika zgodovine in kulture. Idejo o integralni šoli, ki je bila že večkrat predstavljena, pojasni Milekić.
Vendar trenutno podobnih iniciativ ni več veliko. Džakula opozarja, da civilna javnost nima niti finančne niti moralne podpore državne politike in zato nima možnosti za napredek v smislu pravic srbske manjšine v Vukovarju ali cirilično Вуковарjу.
Dokler ne bo politične volje, Milekić ne vidi možnosti za spoštovanje manjšinskih pravic. Veliko odgovornost ima v rokah tudi Samostojna demokratska srbska stranka z Miloradom Pupovcem na čelu, a v Vukovarju nima veliko politične moči. Celo lokalni HDZ naj ne bi bil pod nadzorom centrale in premierja Andreja Plenkovića.
Lahko bi sklepali, da bo Hrvaška sedaj, ko je prejela zeleno luč Evropske komisije za začetek priključevanja schengenskemu območju in ko se bliža njeno predsedovanje Svetu Evrope, vsaj na papirju spoštovala pravice manjšin. A evropske mednarodne skupnosti tej temi trenutno ne posvečajo prevelike pozornosti. Za zdaj morajo urediti stanje, nastalo zaradi velikega števila imigrantov, preprečiti pa bo treba tudi vojno v Kataloniji. Hrvaška bo tako še naprej dobivala slabe ocene in opozorila o nespoštovanju pravic, a Milekić je prepričan, da to ne bo spremenilo manjšinske problematike.
Identitetne razlike so le posredno povezane z gospodarskimi in socialnimi dejavniki v okolju. Nanje vplivajo, kadar med različnimi identitetami obstaja spor, nobenega vpliva pa nimajo, če so spoštovane pravice vseh identitet. V Vukovarju, cirilično Вуковарjу, je torej zaskrbljujoče, da so ravno mladi, ki bodo nekoč imeli možnost popraviti grehe svojih prednikov, nasprotovali vzpostavitvi skupne šole, za razliko od iniciativ mladih v Federaciji Bosne in Hercegovine, ki si želijo skupnih šol. Veljko Džakula predstavi različno delovanje določene etnične identitete na Balkanu in te iste identitete, ko se znajde izven svojega ljubega polotoka.
Vendar Milekić za konec današnjega Balkan Ekspresa opozarja, da tudi izboljšanje pravic srbske manjšine v Vukovarju, v cirilični pisavi Вуковарjу, ne bo samo po sebi prineslo primernejših življenjskih pogojev.
Vukovar ali - kot mu radi rečejo v cirilici - Вуковар res ne sme biti nikoli pozabljen. Njegova žrtev v zadnji vojni zagotovo ni pozabljena, še več, pieteta do mesta je uzakonjena. Sedaj se je treba le še spomniti, da je Vukovar pred tem predstavljal gospodarsko razvito mesto, kjer so sobivali pripadniki številnih narodov in narodnosti.
* Zapomnite si Вуковар - po filmu ˝Zapamtite Vukovar˝ Fadila Hadžića.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj