98% britOFF

Ruandska državna volilna komisija je sporočila, da po treh četrtinah preštetih glasov predsednik Ruande ostaja Paul Kagame, voditelj vladajoče Ruandske patriotske fronte. Kagame, kateremu podporo je domnevno izrazilo več kot 98 odstotkov volilcev, 5 odstotkov več kot na volitvah leta 2010, bo tako na čelu države že tretjič, tokrat za 7 let. Tekmeca Kagameja, Franz Habineza iz Demokratske stranke zelenih in neodvisni kandidat Phillipe Mpayimana, sta dosegla manj kot odstotek volilnih glasov vsak. Habineza, predsednik edine dovoljene opozicijske stranke, je Kagameja obtožil preganjanja in usmrtitev političnih nasprotnikov in novinarjev, med drugim tudi umora podpredsednika Demokratske stranke zelenih pred volitvami leta 2010. Predvolilne taktitke vladajoče stranke je prav tako obsodila njihova bivša pripadnica Diane Rwigara, katere kandidaturo za predsednico je državna volilna komisija najprej zavrnila brez utemeljitve, kasneje pa s pojasnilom, da tako ali tako ne uživa dovolj podpore med volilci. Habinaza je užival podporo predvsem med volilci iz severne pokrajine Burera, kjer je Kagame ob reformi kmetijstva prepovedal tradicionalno gojenje žitarice sirek za pivovarstvo in uvedel obvezno sajenje monokulture krompirja in sladkornega trsa iz državnih sadik. Kagameju, ki predseduje Ruandi vse od leta 2000, je tretji mandat omogočil ustavodajni referendum leta 2015, prav tako s 98-odstotno podporo volilcev. Kagame pa kot bivši gverilski voditelj v Ruandi, vsaj med večinsko Tutsijevskim prebivalstvom, uživa široko podporo vse od vloge Ruandske patriotske fronte pri zaustavitvi genocida nad Tutsiji leta 1994. 

Pripadniki venezualske narodne garde so po nalogu predsednika Nicolasa Madura v Caracasu obkrožili pisarno generalne državne tožilke Luise Ortega. Stopnjevanje konflikta med Maduro in pripadniki opozicije je sledilo včerajšnjemu prvemu zasedanju sporne venezuelske ustavodajne skupščine, katere novoizvoljena predsednica Delcy Rodriguez je že napovedala ukrepanje proti političnim nasprotnikom. Ortego, ki je po torkovem nasprotovanju sklica nove ustavodajne skupščine napovedala tudi neodvisno preiskavo morebitnih volilnih prevar na nedeljskih volitvah, je obenem suspendiralo tudi venezuelsko vrhovno sodišče. Ustavodajna skupščina naj bi po napovedih Rodriguez na današnji seji odločala tudi o usodi tožilke Ortega, Maduro pa je že napovedal odvzem imunitete opozicijskim poslancem v kongresu. Po izjavi predstavnika britanskega podjetja Smartmatic, ki je zagotovilo elektronske volilne naprave, naj bi bila volilna udeležba napihnjena za vsaj milijon oddanih glasovnic. Antonio Ledezma, opozicijski voditelj, ki so ga aretirali sredi tedna, še vedno ostaja v hišnem priporu.

Hasan Rohani je zaprisegel kot ponovni iranski predsednik, potem ko je v sredi tedna njegovo primernost za predsedniško mesto potrdil vodilni državni klerik ajatola Ali Hamenej. Svečane zaprisege Rohanija, ki je zmagal na volitvah maja letos, se je med drugim udeležila tudi visoka predstavnica EU za zunanjo politiko Federica Mogherini v kapaciteti nadzornice izvajanja jedrskega sporazuma iz leta 2015. ZDA so konec meseca namreč uvedle nove sankcije proti šestim podjetjem, povezanim z iransko gospodarsko družbo Shahid Hemmat Industrial Group, ki sodeluje pri proizvajanju nejedrskih balističnih izstrelkov. Teheran je zatrdil, da se drži zavez glede zmanjševanja jedrskega programa, da pa se ne bo odpovedal običajnemu oboroževalnemu programu.

ZDA so po dveh mesecih Združenim narodom uradno naznanile, da odstopajo od Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah in napovedale, da se bodo v prehodnem času od izstopa vseeno udeleževale podnebnih sestankov v upanju na ponovna pogajanja glede ciljev sporazuma. Medtem pa je The Lancet Planetary Health objavil študijo Raziskovalnega centra Evropske komisije. Ta po srednje pesimističnem modelu napoveduje, da se bo ob nespremenjenih izpustih toplogrednih plinov zaradi podnebnih sprememb smrtnost v Evropi od leta 2100 povečala za 50-krat, to je okoli 150 tisoč smrti na leto. Najbolj prizadete države naj bi bile po napovedih študije države srednje in južne Evrope, med njimi tudi Slovenija, zlasti zaradi pogostejših vročinskih valov in večjega poseljevanja obalnih predelov.