Aplikacija kaj, kdo, zakaj

Ob 10:05  Tehno

Na Facebooku so potrdili, da je njihova aplikacija za komuniciranje WhatsApp omogočala nameščanje programov za sledenje in prisluškovanje. Facebook je zaradi tega v San Franciscu vložil tožbo proti izraelskemu podjetju NSO, ki je razvilo programsko opremo, imenovano Pegasus, ki je izkoriščala ranljivosti WhatsAppa.

NSO je izraelsko podjetje, ki se ukvarja z obveščevalno dejavnostjo v kibernetskem prostoru, kar je cvetoča gospodarska panoga v Izraelu. NSO zaposluje okoli 500 ljudi, v veliki meri bivših pripadnikov enot izraelske vojske za kibernetsko bojevanje. Glavni klienti NSO-ja so vlade, ki želijo nadzorovati digitalne komunikacije svojih državljanov in kritikov, tudi tistih, ki uporabljajo kodirane oblike komunikacije.

Obstoj vohunske programske opreme Pegasus, ki jo je razvil NSO, je bil prvič leta 2016 na telefonu političnega aktivista v Združenih arabskih emiratih. Takrat je prizadel Applov mobilni operacijski sistem iOS, zaradi Odkritja pa je Apple takrat izdal tudi posodobitev iOS-a. WhatsApp je bil kasneje v Združenih arabskih emiratih prepovedan.

Kot razkriva tožba, ki jo je Facebook vložil proti NSO, je izraelsko podjetje svoja vohunska orodja po letu 2016 razvijalo dalje, in sicer tudi za Googlov operacijski sistem Android. Druge ranljivosti v operacijskem sistemu pametnih telefonov so NSO omogočile, da so se prebili tudi čez zaščito aplikacije WhatsApp, ki naj bi omogočala varno kriptirano komunikacijo. V marcu letošnjega leta se je zaposleni NSO celo pritožil Facebooku, da je ta z novo varnostno posodobitvijo zaprl luknjo, ki so jo izkoriščali.

Največji odziv so razkritja povzročila v Indiji, ki je največji trg za WhatsApp. Tam ima ta aplikacija kar 400 milijonov uporabnikov. V zadnjem tednu je število prenosov WhatsAppa v Indiji padlo za 80 odstotkov, število nalaganj konkurenčnih aplikacij Telegram in Signal pa se je povečalo za več kot 60 odstotkov. V Indiji je bilo žrtev prisluškovanja v WhatsAppu vsaj 120, predvsem politični aktivisti, diplomati, vladni uradniki in novinarji, ni pa jasno, kdo je prisluškovanje naročil. Vlada odgovornost zanika in je prosila Facebook za pojasnila. Opozicijska stranka Nacionalni kongres na drugi strani za prisluškovanja obtožuje premiera Narendra Modija in trdi, da je bila med žrtvami prisluškovanja tudi dedinja politične dinastije Nehru - Gandhi, ki vodi kongresno stranko  Piriyanka Gandhi.

Ob 8:05

Romunija je dopolnila svoj predlog Ursuli von der Leyen glede romunskega sedeža v prihajajoči Evropski komisiji, ki jo bo vodila von der Leyen. Nova desnosredinska vlada Ludovica Orbana je najprej sporočila, da bo za evropskega komisarja predlagala evropskega poslanca Siegfrieda Muresana. Uradno po pogovoru z romunskim predsednikom Klausom Iohannisom, verjetno pa tudi na željo von der Leyen po spolno uravnoteženi komisiji, je Romunija sedaj predlagala še Adino Valean, prav tako evropsko poslanko Evropske ljudske stranke.

Nemški finančni minister Olaf Scholz je predlagal, da bi evropsko bančno unijo dopolnili s skupnim zavarovanjem bančnih depozitov. To je precejšnja sprememba stališč, saj je Nemčija v vrhuncu evrske krize blokirala vse poskuse vzpostavljanja skupne bančne politike oziroma evropske bančne unije, še posebno skupnega zavarovanja depozitov.

Potem ko na parlamentarnih odborih za zdravstvo in finance ni bil sprejet predlog Levice za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, so v Levici sporočili, da odstopajo od dogovora o podpori manjšinski vladi in so sedaj v polni opoziciji. Na obeh odborih bi sicer morali glasovati tako o predlogu Levice kot o koalicijskem predlogu za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, a se to proti pričakovanjem ni zgodilo. Na Odboru za finance je za glasovanje zmanjkalo časa, Odbor za zdravstvo pa je obravnavo prekinil, potem ko je koalicija predlagala amandmaje predlogu Levice. Premier Marjan Šarec je sicer povedal, da si sodelovanja z Levico ne želi prekiniti.