Atentat v Moskvi

DESETA

V Rusiji je zadnji teden ob letalski nesreči zaznamovalo žalovanje za na tujem, v Turčiji, ubitim veleposlanikom Andrejem Karlovom. Zgodovinski spomin pa beleži tudi obratno situacijo, ko se je nad tujim veleposlanikom atentat izvršil v Rusiji, oziroma Ruski sovjetski federativni soicalistični republiki, kakor se je uradno imenovala predhodnica Sovjetske zveze. Pisal se je 6. julij 1918, ko je kot posledica notranjih razprtij po oktobrski revoluciji na levici pod streli pripadnikov levičarskih socialnih revolucionarjev padel nemški poslanik v Rusiji, grof Wilhelm von Mirbach. Atentat in dogodke v Moskvi je dnevnik Slovenec čez dva dni kronološko povzel v članku “Ruska uganka” (str.3).

“Nemški poslanik v Moskvi grof Mirbach umorjen.

Berlin, 6. julija. Uradno se poroča: Dva gospoda sta naprosila danes dopoldne cesarskega poslanika v Moskvi za razgovor, katerega jima je grof Mirbach v navzočnosti legacijskega svetovalca Riezlerja in nekega v sobi navzočega nemškega častnika dovolil. Neznanca sta potegnila revolverja in streljala na cesarskega poslanika, katerega sta ustrelila. Predno je bilo mogoče zabraniti, sta vrgla nato ročnih granat in se rešila s skokom skozi okno na cesto.

Grof Mirbach, ki sta ga nevarno ranila, je kmalu nato umrl, ne da bi se bil zopet zavedel; ostala dva gospoda nista ranjena.

Precej, ko se je izvedelo o zločinu, sta prišla v poslaništvo komisarja zunanjih reči Čičerin in Karahan, ki sta izrazila legacijskemu svetovalcu ogorčenje in obžalovanje sovjetske vlade nad pretresujočim dogodkom.

Žal, da se še ni posrečilo izslediti in prijeti zločincev. Dosedanji izid uvedene preiskave dopušča domnevo, da gre za agenta, ki sta v službi entente.

Moskva, 7. julija popoldne. Levičarski socialni revolucionarji priznavajo, da so umorili cesarskega poslanika grofa Mirbacha, Njih zastopnike, ki so se zaprli v gledališče so prijeli. V mestu so se vneli na raznih točkah boji protirevolucionarjev z boljševiki, kakor se zdi, zmagujejo boljševiki.”

Drugi slovenski časnik Slovenski narod je istega dne o moskovskih dogodkih poročal praktično identično, 9. julija pa je v drugem delu članka z podnaslovom “Umor nemškega veleposlanika v Moskvi” objavil tudi nekoliko več podrobnosti in mogočih ozadij. Prisluhnimo na kratko še tem.

“Skoraj jasno je, da naj bi bil umor signal za puč proti gospodarstvu boljševikov. Zdi se, da se je tega protirevolucijonarnega gibanja udeležil tudi del socialnih revolucijonarjev levice skupaj s revolucijonarjem desnice Savinkovom in njegovimi ententnimi agenti. Savinkov vodi ententna stremljenja v Moskvi ter ima zveze s Čeho-Slovaki in menjševiki. Bil je prej pod Kerjneskim vojni minister. Pred 4 tedni v Moskvi izvršena aretacija velikega števila njegovih pripadnikov in agentov njegove oragnizacije očigledno še ni zadosti oslabila. Ker so pripadali člani stranke socialnih revolucijonarjev levice tudi komisiji za boj proti protirevoluciji, prideta najbrže dva člana te stranke v poštev kot morilca. Glavno odgovornost za zločin pa nosi Savinkov, ki se momentalno skriva in njegovi podpiratelji. Cesarska nemška vlada je kar najodločneje izrazila svoje pričakovanje, da bo vlada sovjetov odločno zasledovala in kaznovala zločince in njih zaplečnike.”

OSMA

Turški predsednik Tayyip Erdogan je Združene države Amerike sinoči obtožil podpiranja terorističnih organizacij v sosednji Siriji: “Zdaj podpirajo teroristične skupine, med njimi Islamsko državo, YPG, YPD. To je zelo očitno. Imamo potrjene dokaze s slikami, fotografijami in video posnetki”. Erdogan je ob tem dodal, da Turčija ne bo dovolila formacije samostojne Kurdske države na severu Sirije. ZDA so sicer v YPG-ju in YPD-ju prepoznale učinkovite nasprotnice Islamski državi a ju uradno niso podpirale, saj ju šteje za krilo Delavske stranke Kurdistana, ki je v Turčiji, Evropski uniji in ZDA na seznamu terorističnih organizacij.

V Črni gori je tožilstvo izdalo nalog za aretacijo dveh ruskih in treh srbskih državljanov zaradi poskusa izvedbe terorističnih napadov med minulimi parlamentarnimi volitvami 16. oktobra. Kriminalna združba s terorističnimi aspiracijami, naj bi bila nacionalistično obarvana, a brez vezi do ruskega vrha. S terorističnimi napadi pa je želela obglaviti politični vrh Črne gore saj ni verjela, da to lahko dosežejo volivci, je še dodal državni tožilec.

Ukrajinski Inštitut za nacionalni spomin se je pohvalil na račun vnetega spreminjanja podobe trgov in preimenovanja ulic. Samo v preteklem letu je bilo odstranjenih 1320 kipov Vladimira Iljiča Lenina in preimenovanih 51.500 ulic. Na njihova mesta, pa po kritikah nekaterih, prihajajo nacionalni heroji z drugimi madeži, na primer kolaboranti nacističnega režima.