barras brava BritOFF

DESETA

Argentinske oblasti so v sodelovanju z argentinsko nogometno zvezo napovedale uvedbo posebnega registra nogometnih navijačev, s katerim bi najbolj nasilnim med njimi lahko prepovedali vstop na stadione. Ob zmanjšanju huliganstva skušajo oblasti z ukrepom predvsem zajeziti prisotnost kriminala v navijaških vrstah.

Mnoge navijaške skupine v Argentini, znane kot barras brava, namreč po navedbah notranjega ministrstva delujejo kot mafijske združbe, ki se poleg spodbujanja svojega moštva ukvarjajo tudi z različnimi kriminalnimi dejavnostmi. Registri in prepovedi vstopa na tekme za problematične navijače sicer praviloma ne dosegajo svojih ciljev; ali bo z ukrepom kot delom širšega boja proti organiziranem kriminalu v Argentini drugače, bo kmalu pokazal čas.

V Srbiji, ko gre za nogomet in kriminal, v teh dneh niso na tapeti navijači, pač pa prirejanje rezultatov nogometnih tekem. Beograjsko prvostopenjsko tožilstvo je predkazensko preiskavo prirejanja rezultatov na 4 tekmah srbske prve lige zaključilo z odločitvijo, da zaradi pomanjkanja dokazov primer ni zrel za nadaljnjo sodno obravnavno. Po navedbah tožilstva tako zaslišanja domnevno vpletenih nogometašev, trenerjev in drugih nogometnih funkcionarjev kot tudi siceršnja preiskava niso prinesli namigov o konkretnih potencialnih krivcih, ki bi omogočili uvedbo kazenskega postopka. V vseh obravnavanih spornih tekmah se pojavljata nogometna kluba OFK Beograd in Crvena zvezda. Direktorja slednje Zvezdana Terzića je nekdanji Zvezdin nogometaš Nikola Mijailović javno obtožil, da je od njega zahteval, da namesti tekmo z Voždovcem.

Z rekom “Kdor išče, ta najde” bi lahko pospremili aretacijo dveh vplivnih mož kalabrijske mafije N’Dranghete Giuseppeja Ferrare in Giuseppeja Cree. Prvi, v odsotnosti obsojen zaradi niza brutalnih umorov, se je namreč policiji uspešno skrival kar 18 let, izsiljevanj obtoženi Crea pa 10, dokler ju niso minuli teden uspeli razkrinati v posebnem betonskem bunkerju v hribovju v bližini mesta Maropati. Na jugu Kalabrije sta po besedah italijanske policije živela od družbe povsem izolirano življenje, ohranjala naj bi zgolj stik z mafijskim podzemljem in vodila nezakonite posle.

Da se je šel nezakonite posle pri prevzemu Pivovarne Laško tudi njen nekdanji direktor Boško Šrot, je potrdilo še Višje sodišče, s čimer je predhodna Šrotova obsodba v tem primeru postala pravnomočna. Višje sodišče se je skoraj v vsem strinjalo s obsodbo okrožnega sodišča, z izjemo vloge predhodne obsodbe v primeru Istrabenz, ki jo je slednje obravnavalo kot oteževalno okoliščino. Po mnenju višjega sodišča je nižjestopenjski organ odločil nepravilno, zato so Šrotu kozmetično, za štiri mesece, znižali zaporno kazen. Skupaj s kaznijo v primeru Istrabenz bo Šrot na Dobu, če ga ne bo osrečil predčasen izpust, preživel slabih 9 let in pol. V primeru prevzema laške pivovarne na prvi stopnji soobsojenega Matjaža Rutarja je Višje sodišče sodbo spremenilo in ga oprostilo vseh obtožb.