BritOFF Šuljavske republike

Ob 10.05

Na današnji dan leta 1905 se je v Kijevu zgodil upor delavcev in študentov. Zbor delavskih poslancev Kijeva je namreč v podporo decembrski vstaji v Moskvi sklical solidarnostno vstajo. Naslednji dan so vse večje delavske organizacije prekinile delo in se pridružile uporu. Večina delavstva je bila takrat skoncentrirana v kijevski soseski Šuljavka, kjer je obratovala tovarna Greter, Krivanek & Co. Kmalu po začetku vstaje so delavci začeli izvajati strikten revolucionarni red in patruljirati sosesko s po 150 oboroženimi delavskimi enotami. Nato so Šuljavko razglasili za delavsko republiko, ki so jo priznavali kot edino oblast v Kijevu. Svoje upravno središče je nova republika imela na kijevskem politehničnem inštitutu, katerega študentje in nekateri profesorji so se pridružili vstaji in podprli delavce.

Politično življenje na inštitutu je sicer že imelo svojo tradicijo. Leta 1899 so se njegovi študenti pridružili široki študentski stavki po vsej državi. Oblasti so se odzvale tako, da so s kijevskega inštituta izključile ali aretirale 32 organizatorjev stavke. Študentsko gibanje na inštitutu, ki ga je usmerjal leta 1899 ustanovljeni organizacijski komite, je delovalo v ilegali in se povezovalo z različnimi revolucionarnimi in delavskimi organizacijami. Ko so oblasti na podlagi novih pravil študentskega organiziranja leta 1901 v vojsko poslale 183 študentov z inštituta, je to sprožilo nov val protestov, v katerem se je inštitutu kmalu pridružilo še 35 izobraževalnih institucij po vsej državi.

Protesti študentov so se vrstili tudi v naslednjih letih, študenti in nekateri profesorji kijevskega politehničnega inštituta pa so začeli organizirati tudi izobraževalna srečanja, ki jih je prihajalo poslušat po več sto delavcev. Tiskali so letake in prepovedano literaturo, prav tako pa so prostore inštituta pogosto ponudili v uporabo različnim revolucionarnim skupinam izven inštituta. Svet inštituta pa je sledeč sklepom študentske skupščine ministrstvo za finance pozval, naj zagotovi več priložnosti za študij tudi ženskam in vsakomur, ne glede na vero ali nacionalnost. Januarja 1905 so se oblasti zaradi revolucionarnega vrenja inštitut odločile zapreti, a študentje so se kljub temu še naprej zbirali v njegovih prostorih. Ko je ministrstvo za finance preklicalo svojo odločitev o zaprtju inštituta in pozvalo k nadaljevanju pouka, pa so se študentje odločili za polletno stavko. Vlada je v odgovor nanjo izobraževalnim institucijam podelila avtonomijo in upala, da bo s tem pomirila vsaj profesorje. Kljub temu je politehnični inštitut ostal center revolucionarnega vrenja. Glede na opisano torej ne čudi, da se je središče revolucionarne dejavnosti v času Šuljavske republike odvijalo prav na inštitutu.

Zbor delavskih poslancev Kijeva je ob prvem dnevu republike objavil manifest, v katerem je zapisal, citiramo: “Državljani Šuljavske republike protestiramo za ukinitev absolutistične monarhije, za svobodo govora in zbiranja, za socialne storitve, za amnestijo za politične zapornike, za narodno emancipacijo Ukrajincev, Poljakov, Judov in drugih narodov ruskega imperija, za takojšen konec pogromov nad Judi, ki sramotijo naše ljudstvo.” Dalje so zahtevali boljše zdravstvene storitve, delovne pogoje, uvedbo pokojnin in ukinitev nekaterih glob.

A le tri dni kasneje, 15. decembra po našem koledarju, so ruska carska vojska in lokalne oblasti Šuljavko obkolile. Policija, ki se je med vstajo umaknila, je sedaj začela z množičnimi aretacijami in zaplembami orožja. 16. decembra je bila Šuljavska republika dokončno poražena. 

Ob 8.05

Znani so uradni rezultati referenduma iz 23. novembra o neodvisnosti province Bougainville, ki zajema otok Bougainville in nekatere druge otoke blizu obale Papue Nove Gvineje. Od dobrih 180.000 volivcev jih je za osamosvojitev od Papue Nove Gvineje glasovalo 98 odstotkov. Dva odstotka sta glasovala za večjo avtonomijo znotraj države. Kljub temu bo o prihodnosti Bougainvilla odločal parlament, saj rezultati referenduma za Papuo Novo Gvinejo niso zavezujoči. Slednja je izvedbo referenduma o neodvisnosti sicer obljubila že leta 2001, ko je z mirovnim sporazumom zaključila desetletno državljansko vojno med vlado Papue Nove Gvineje, separatistično bougainvilsko revolucionarno vojsko in drugimi oboroženimi skupinami, ki je zdesetkala prebivalstvo Bougainvilla.

Združene države Amerike, Mehika in Kanada so podpisale trgovinski sporazum s kratico USMCA, ki bo nadomestil severnoatlantski trgovinski sporazum s kratico NAFTA. Slednji letno obsega 1,2 bilijona dolarjev trgovinskega prometa in je v veljavi od leta 1994, ameriški predsednik Donald Trump pa je v njem videl vzrok izgub delovnih mest po ZDA. Novi sporazum je bil tako sicer podpisan že pred letom dni, a so ga ameriški demokrati revidirali in zahtevali večja zagotovila za varovanje delavskih pravic in okolja. Tako naj bi posebni neodvisni inšpektorji pregledovali ustreznost delovnih pogojev držav podpisnic, kar predvsem leti na mehiško poceni delovno silo. Novi sporazum bosta pred implementacijo morala potrditi še oba doma ameriškega parlamenta.

Več deset tisoč protestnikov je na praških ulicah zahtevalo odstop češkega premiera Andreja Babiša. Protesti sledijo odločitvi državnega tožilca, da ponovno odpre preiskavo Babiševe domnevne zlorabe evropskih sredstev. Babišu očitajo, da je pridobil evropska sredstva v vrednosti 1,8 milijona evrov za zdravilišče Štorkljino gnezdo, ki si ga lasti Babiševa družina. Dalje se Babiš sooča z očitki Evropske komisije o navzkrižju interesov, povezanih z njegovim nekdanjim poslovnim imperijem. Zaradi tega komisija razmišlja o zahtevi po vračilu milijonskih subvencij živilskemu konglomeratu Agrofert, ki mu je Babiš načeloval, preden je postal politik.