Britoff brezpravnega Walmarta

DEVETA

Uradni viri so potrdili, da je video, ki se je na internetu znašel včeraj, avtentičen. Video poleg ducata s strani Islamske države obglavljenih vojakov sirske vojske prikazuje tudi 26-letnega ameriškega državljana Petra Kassiga. Kassig je po spreobrnitvi v islam v Siriji ustanovil organizacijo, ki je več kot 150 prostovoljcev naučila nuditi osnovno medicinsko pomoč. Obama se je na obglavljenje odzval s pričakovano izjavo. Islamsko državo je onačil za čisto zlo, ki ga ljudje upravičeno povezujejo z nečlovečnostjo.

Predstavniki kolumbijske vlade in uporniške skupine FARC bi se morali jutri srečati v kubanski Havani, vendar pa je kolumbijski predsednik Juan Manuel Santos srečanje odpovedal in tako prekinil dve leti trajajoča mirovna pogajanja. Zahteva namreč takojšnjo izpustitev generala kolumbijske vojske in dveh njegovih sopotnikov, ki so jih po besedah vojaka, ki mu je uspelo pobegniti, na izletu s čolnom po odročni reki v provinci Choco ugrabili uporniki. General Ruben Dario Alzate Mora je sicer prvi ujetnik FARC-a s tako visokim činom, kar je že sprožilo obsežno iskalno akcijo, sproža pa tudi vprašanja, kaj je civilno oblečeni general počel na uporniškem območju.

Odbor, posebej za to priložnost sestavljen iz predstavnikov vojske, opozicije, civilne družbe ter tradicionalnih in verskih vodij, je izbral začasnega predsednika Burkine Faso. Mesto bo zasedel Mišel Kafando, ki je kot zunanji minister služil v vladi Bleza Compaoreja, ki jo je pred tedni zrušil vojaški udar. Naloga začasnega predsednika bo imenovanje premiera, ki bo nato sestavil vlado in državo popeljal do volitev, ki so načrtovane za konec naslednjega leta. Na teh volitvah zdajšnji prvi mož ne bo smel kandidirati.

DESETA

V današnjem Britoffu delavskega organiziranja enkrat za spremembo vsaj delno spodbudna novica iz Združenih držav Amerike. Prvič v zgodovini obstoja trgovinskega giganta Walmart so zaposleni izvedli stavko. Zdi se namreč, da skladno z uradnim Walmartovim sloganom “save money, live better” živijo le lastniki, ki se na račun nizkih plač ter negotovih in nezadostnih zaposlitev mastijo z ogromnim dobičkom.

Stavka v Walmartu Pico Rivera v Los Angelesu je bila majhna, vendar pomembna, saj gre šele za prvo tako imenovno “sit-in” stavko v katerikoli izmed trgovin največjega ameriškega podjetja s trgovinami na drobno. Zaposleni v omenjenem Walmartu so se minuli petek okoli poldneva posedli po trgovini, v roke vzeli napise z opozorili o slabem delovnem okolju in si čez usta nalepili lepilni trak, s katerim so opozarjali na Walmartovo politiko kaznovanja preglasnih delavcev. Kasneje se je protest preselil tudi pred samo trgovino, kjer so se jim pridružili lokalni prebivalci, skupaj s katerimi so sklenjenih rok začasno zaustavili promet na bližnjem križišču. Incident je vodil do aretacije 23 protestnikov.

Zaposleni v Walmartu združeni v organizacijo OUR Walmart zahtevajo zvišanje urne postavke na 15 dolarjev in dovoljenje za združevanje v sindikate. Walmart je namreč eno najbolj doslednih podjetij, ko govorimo o preprečevanju kolektivnega boja za delavske pravice, zaradi česar tudi omenjena kampanja OUR Walmart ni organizirana v sindikat, pač pa jo sindikati zgolj podpirajo. Januarja je bilo tako razkrito, da je vodstvo Walmarta svojim lokalnim poslovodjem poslalo celo prosojnice z nasveti, kako prepoznati morebitne ščuvalce k sindikalnemu boju. Zgodnji znaki za prepoznavanje sindikalne aktivnosti so omenjanje sindikatov, negativno govorjenje o plačah ali celo prekinitev pogovora, ko se približa kdo iz kaste menedžerjev. Ob vsem tem strahu sicer velja omeniti, da je vključenost ameriških delavcev v sindikate pri trinajstih odstotkih najnižja od velike krize pred osemdesetimi leti.

Stavka je še bolj pomembna v kontekstu prihajajoče akcije Walmartovih delavcev, ki za ameriški nakupovalni praznik Black Friday čez enajst dni napovedujejo veliko stavko in proteste s podobnimi zahtevami, to so zvišanje urne postavke, več rednih zaposlitev in sindikalno organiziranje. Stavko organizira že omenjena kampanja OUR Walmart, ki natančne številke stavkajočih nima, pravijo pa, da so se pridružili zaposleni iz približno polovice 4.400 trgovin. Walmart sicer zaposluje 1,4 milijona ljudi, lansko leto pa pa je podjetje imelo, pazi to, 16 milijard dolarjev dobička. Na napoved protestov se vodstvo še ni odzvalo, zatrdili so le, da stvkajočih ne bodo kaznovali, čeprav so se podobne obljube ob akcijah v prejšnjih letih izkazale za neresnične.