BritOFF celjanske drevesnice

Ob 10ih

Krajane celjske Špice, predela mesta med Savinjo in izlivom potoka Koprivnica, bodo pred poplavljanjem Savinje kmalu zaščitili nadomestni protipoplavni nasipi. Ti bodo nadomestili suhi zadrževalnik Levec, ki ga država obljublja že od leta 2011. Tedanji osnutek državnega prostorskega načrta na območju Spodnje Savinjske doline je poleg slednjega predvideval še devet drugih zadrževalnikov, ki bi prebivalce ob reki Savinji ščitili pred poplavami. A kmetje iz naselij Levec, Petrovče in Drešinja vas so jim takrat ostro nasprotovali, saj naj bi uničili rodovitna polja in številna hmeljišča. Nasip, ki bi bil zgrajen tik ob cesti skozi Levec, bi bil širok 30 metrov, kar pomeni, da bi morali tam najverjetneje porušiti vse hmeljske žičnice. Na njihovo srečo zadrževalnika zaenkrat še niso zgradili, saj država v zadnjih desetih letih še ni sprejela novega državnega prostorskega načrta, ki bi zadrževalnike umestil v prostor.

Je pa državi v prostor uspelo umestiti protipoplavne nasipe. Ne toliko za zagotavljanje poplavne varnosti, kot zaradi gradbinskih apetitov podjetnikov iz interesne sfere večnega župana Bojana Šrota. Družba Klima, v kateri dela tudi nekdanji celjski hišni gradbinec in Šrotov prijatelj Stanko Božičnik, namreč v Medlogu na območju nekdanje mlekarne gradi dva vilabloka, še štiri pa namerava zgraditi prihodnje leto. Ker je zanje predvidena tudi izgradnja podzemnih garaž, je protipoplavni nasip kar naenkrat postal »nujen«, kljub temu da bo stal le začasno, do izgradnje zadrževalnika Levec.

Nasip bo gradila država, natančneje direkcija za vode ministrstva za okolje in prostor, ki je njegovo umestitev v prostor pripravila v rekordnem času. Trenutni direktor direkcije je Roman Kramer, sicer član Celjske županove liste in prav tako Šrotov prijatelj. Dolg bo slab kilometer, visok pa en meter. Začel se bo na mestu opuščenih rastlinjakov in se glede na gradbeno dovoljenje nadaljeval vijugasto do Pale cafeja. Večina zemljišč je bila pred postopkom pridobivanja gradbenega dovoljenja občinskih. Zataknilo se je le pri lastniku, ki je za prodajo svojega zemljišča zahteval 400 evrov na kvadratni meter. Ker občina v tako visok znesek ni privolila, se je raje odločila za spremembo trase nasipa. Zato bo ta potekal vijugasto, tudi čez zemljišča nekdanje betonarne.

Nasip bo sicer potekal preko nekdanje drevesnice Vrtnarstva Celje, za katero si del javnost želi, da bi postala drevesni park. Irena Ašič, predlagateljica te ideje, je pred rušenjem želela zaščititi nekdanje steklenjake, a neuspešno. Te so lani spomladi podrli, na občinskih zemljiščih, kjer poteka trasa, pa posekali nekaj dreves. Občini je šel na roko tudi zakupnik dela posestva drevesnice za namen košnje, ki je na lastno pest posekal še tri in pol hektarja dreves. Občina je jeseni glede drevesnega parka trdila, da so po veljavnem prostorskem načrtu ta zemljišča kmetijske površine, namenjene vrtnarstvu. Območje drevesnice naj ne bi imelo statusa naravne in kulturne dediščine, zato občina ob sicer predvideni ureditvi kolesarske steze in kajakaškega kanala tega posega ni dolžna opraviti.

Krajani Medloga, ki bodo menda ostali na drugi strani nasipa, so konec decembra gradbeni inšpektorat obvestili, da direkcija za vode gradbenih del naj ne bi izvajala skladno z zakonodajo. Njen direktor Roman Kramer se je z njimi sestal v začetku januarja in jim predstavil projektno dokumentacijo. Za časopis Delo je kasneje povedal: »V prostorskih aktih piše, da se vsepovsod lahko izvajajo protipoplavni ukrepi. To nam tudi omogoča, da smo lahko začeli pripravljalna dela brez gradbenega dovoljenja. Ničesar ne bomo delali na črno, vse v skladu z zakonodajo.« A ker gre vendarle za kliko Bojana Šrota, bi si drznili trditi, da bi znala biti zgodba podobna čez noč postavljenim betonskim koritom oziroma oviram na kolesarski stezi ob Savinji.

Ob 8ih

Ustavno sodišče Srednjeafriške republike je včeraj popoldne za zmagovalca decembrskih predsedniških volitev uradno razglasilo dosedanjega predsednika Faustina Archangeja Touadero. Na volitvah, ki se jih je udeležila dobra tretjina volilnih upravičencev, je 63-letni Touadera osvojil 53,2 odstotka glasov. Drugo mesto je osvojil nekdanji premier Anicet Georges Dologuele, za katerega je glasovalo 21,7 odstotka volivcev. Ustavno sodišče je zavrnilo pritožbo 13 od 16 Tuaderovih tekmecev, ki so trdili, da je bila njegova zmaga posledica »množične prevare« in pomanjkanja varnosti. Zaradi vojaških spopadov med krščanskimi in muslimanskimi političnimi formacijami je volilna udeležba znašala le nekaj več kot 35 odstotkov. Sodišče je zanikalo tudi navedbe glavnih opozicijskih strank, da je posebni odposlanec Združenih narodov Mankeur Ndiaye pritiskal na ustavne sodnike, naj za zmagovalca razglasijo aktualnega predsednika.

Italijanski premier Giuseppe Conte je včeraj zvečer prestal glasovanje o zaupnici v spodnjem domu italijanskega parlamenta. Podprlo ga je 321 članov poslanske zbornice, proti jih je glasovalo 259, vzdržanih je bilo 27 poslancev. Conteja danes čaka še glasovanje o zaupnici v senatu. Po Contejevih besedah je kriza, ki jo je sprožila stranka Italia Viva nekdanjega premierja Mattea Renzija, škodovala državi, a jo je treba rešiti v parlamentu. Poudaril je, da tistega, kar se je zgodilo, ni mogoče preklicati, in s tem posredno zavrnil poskus nekdanjega premierja, da bi se vrnil v vlado. V poslanski zbornici imajo vladne stranke večino, v senatu, ki bo o zaupnici glasoval danes, pa je brez stranke Italia Viva nimajo. Če bo senat izglasoval nezaupnico, lahko pričakujemo Contejev odstop. V tem primeru bi novo koalicijo z Renzijem lahko sestavili glavni vladni stranki Gibanje pet zvezd in Demokratska stranka ali pa bodo razpisane predčasne volitve, na katerih bi verjetno zmagala trenutna desna opozicija.

Ljubljanski mestni svet, v katerem ima večino županova lista, je potrdil 439 milijonov evrov težek rebalans letošnjega proračuna, ki je za dobrih 34 milijonov evrov višji od prvotno sprejetega. Občina bo investicijam letos namenila 187 milijonov evrov. Svetniki so potrdili tudi osnutka proračunov za leti 2022 in 2023, ki sta vredna 417 in 416 milijonov evrov. MOL se bo v vseh letih dodatno zadolžila za 20 milijonov evrov, vsako leto pa odplačala 14 milijonov evrov. Občani in občanke smo sicer še vedno zadolženi za skupaj 98 milijonov evrov. Pomembnejši projekti na področju kulture bodo dokončanje prenove Cukrarne, projekt obnove tovarne Rog in gradnja kinematografa v podhodu Ajdovščina. Med športnimi projekti bo občina obnovila Plavalni center Ilirija. Veliko manj bo investicij na nastanitvenem področju. Občinski javni stanovanjski sklad bodo tako dokapitalizirali z zgolj sedmimi milijoni evrov. Nič višji znesek ne bo izgradnji dostopnih stanovanj namenjen v prihodnjih dveh letih. Janković pa ob tem ne pozablja tudi na oskrbo petičnih investitorjev. Za potrebe prenove mestne uprave na Adamič-Lundrovem nabrežju v prestižen petzvezdični hotel občina načrtuje izgradnjo garažne hiše pod osrednjo ljubljansko tržnico. Zgolj za izdelavo projektne dokumentacije bo namenila dober milijon evrov. Opozicijske svetnike so zmotile prenapihnjene postavke, zato napovedujejo, da bo verjetno kmalu potreben nov rebalans.