Britoff Dilme in podpornih britanskih sindikatov

OSMA

Spodnji dom brazilskega parlamenta je izglasoval razrešitev predsednice Dilme Rousseff. Preden odide, mora o tem čez nekaj tednov glasovati še zgornji dom parlamenta. Ko bo do tega prišlo, bosta Rousseff in njena vlada morali za pol leta zapustiti položaje, med odločanjem senatorjev pa bo državo vodila desna vlada podpredsednika Michela Temera. Kampanja proti Rousseffovi temelji na majavih obtožbah, da je pred volitvami s prenašanjem denarja iz državnih bank v proračun lepšala stanje države. Kljub temu mnogi verjamejo, da gre predvsem za politični projekt, tudi zato, ker je korupcija močno razširjena. Tako je od 367-ih kongresnikov, ki so glasovali za Dilmino razrešitev kar 150 vpletenih v različne kazenske postopke. Tudi sicer so se nekateri obnašali precej krvoločno. Skrajno desni poslanec Jair Bolsonaro je tako svoj glas posvetil poveljniku posebne mučilne vojaške enote, ki je med diktaturo med letoma 1964 in 1985 mučila tudi nekdanjo levičarsko gverilko, zdaj pa predsednico Dilmo Rousseff.

Po šestih urah pogajanj so se predstavniki držav članic Organizacije izvoznic nafte, krajše OPEC, razšli brez dogovora o omejevanju proizvodnje. Ta naj bi bila nujna, da bi po januarski rekordno visoki proizvodnji in rekordno nizkih cenah zopet stabilizirali trg in cene. Osnutek dogovora je predvideval, da dnevna proizvodnja ne bo smela preseči rekordnih januarskih ravni. Ker dogovor ni bil sklenjen, gre pričakovati nov padec v cenah nafte. Dodatnih pojasnil po koncu sestanka ni bilo. Jasno je le, da se bodo države zopet srečale junija, medtem pa naj bi se dodatno usklajevale. Glavni krivec za neuspeh naj bi bil sicer Iran, ki na sestanek ni poslal svojega predstavnika. Ta država se namreč ne strinja z omejevanjem proizvodnje, saj želi po umiku sankcij in s tem prepovedi izvoza nafte s hiperprodukcijo znova doseči tržne deleže, ki jih je imela pred sankcijami.

Včeraj je v Bruslju na pohodu proti terorju in sovraštvu korakalo sedem tisoč ljudi. Mirno in v tišini so se poklonili 32 žrtvam terorističnih napadov na letališču in podzemni železnici, procesiji pa so načelovali nekateri preživeli iz obeh napadov. Shod so sicer organizatorji nameravali pripraviti že teden dni po napadih, a so jih oblasti zaprosile, da ga prestavijo, saj naj bi bila varnostna ogroženost previsoka. Organizatorji so sicer pričakovali 15 tisoč udeležencev, zbralo se jih je pol manj.

DESETA

Newyorški sindikat delavcev v transportu je uradno podprl predsedniškega kandidata Bernieja Sandersa. Odločitev so razkrili po tem, ko je bilo med članstvom opravljeno glasovanje, v katerem se je velika večina odločila za Sandersa. Ta se pogosto udeležuje stavk in protestov delavk in delavcev, nazadnje v primeru podjetja Verizon, ki za delo vedno bolj pogosto najema zunanje izvajalce ter ne izplačuje prispevkov za zdravstvo in pokojnino.

Kljub veliki nejevolji oblasti so nekateri turški sindikati napovedali, da bodo za prvi maj na ulicah in trgih, vključno z istanbulskim Taksimom. V koaliciji teh sindikatov je najbolj vidna Konfederacija revolucionarnih sindikatov Turčije, bolj znana kot Disk. Njihov predstavnik je zatrdil, da bodo vztrajali na shodu na trgu Taksim, saj s tem vsakoletno obeležijo tudi smrti sindikalnih tovarišev leta 1977, ko je bilo ubitih 34 udeleženk in udeležencev shoda.

Britanska konfederacija sindikatov TUC je javno izrazila podporo Dilmi Rousseff in Luli da Silvi. Trenutne napade, ki so bili označeni tudi kot poskus državnega udara, so označili za veliko grožnjo demokraciji in podprli sindikate, ki se borijo proti temu. Za brazilsko Delavsko stranko pravijo, da že trinajst let promovira pravičnost, socialno vključenost in pravičnejšo distribucijo dohodkov.