Britoff drage izobrazbe

Ob 10 tih

V današnjem lokalnem Britoffu pa o neposrečeni in dragi koroški naložbi v visokošolsko izobrazbo. Na Visoki šoli Ravne na Koroškem, močno financirani s strani občine, je namreč od leta 2013 diplomiral le en študent. Od preostalih šestnajstih vpisanih jih je deset prenehalo študirati, ostalih šest pa se približuje koncu študija. Občina je v Visoko šolo Ravne na Koroškem, ki izvaja izredni študij programa Inovativni razvoj izdelkov, v 5 letih vložila približno 265 tisoč evrov. Mestni svetnik občine Ravne na Koroškem je ta izračun komentiral s pripombo, da bi za ta denar lahko občina financirala podiplomski študij 58 doktorjem znanosti. Župan Tomaž Rožen se je na obtožbe o slabem izkupičku programa odzval z argumentom, da so tako odlok o ustanovitvi kot vsakoletni proračun svetniki podprli. Dodal je, da sta priprava na vzpostavitev programa in njegova akreditacija stali 150 tisoč evrov, sedaj pa visoki šoli vsako leto nakažejo do 20 tisoč evrov.

Visoka šola Ravne na Koroškem je bila ustvarjena s sodelovanjem občine z več podjetji iz okolice. Ustvarjena je bila z namenom,da bi visokošolsko znanje s področja strojništva in metalurgije pripomoglo k novim zaposlitvam v takšnih podjetjih ali pa omogočilo nadaljnje izobraževanje že zaposlenim. S tem v mislih program Inovativni razvoj izdelkov vključuje 60 odstotkov predavateljev iz lokalnega okolja, ki naj bi študij obogatili s čim več prakse.

Visoka šola Ravne na Koroškem je nastala ob predvidevanju, da bo program pridobil koncesijo za izvedbo rednega študija, zaradi česar bi, po predvidevanju občine, bil vpis mnogo večji. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport pa ravenski visoki šoli ni izdalo koncesije za izvedbo rednega študija. Izredni študij, edina možnost, pa stane 2500 evrov letno. Vpis povprečno štirih ljudi letno poleg višine šolnine znižuje tudi prisotnost podobnega brezplačnega programa. V Ravnah namreč v okviru Šolskega centra Ravne deluje tudi Višja šola Ravne, kjer izobražujejo inženirje strojništva in mehatronike. Vršilka dolžnosti dekana Tadeja Primožič Merkač pa opozarja, da podjetja, ustanovitelji programa, vanj že dve leti niso vpisala nobenega svojega zaposlenega. Zaradi nizkega vpisa so tako stroški vzdrževanja stavbe kot plače profesorjev veliko breme za občino. Župan Tomaž Rožen sicer zagotavlja, da bo trenutnim 15 študentom omogočeno, da dokončajo program. Ne bo pa v šolskem letu 2018/2019 možen vpis novih študentov v prvi letnik.

Ob 8 -ih

Finančni ministri Evropske unije so za podpredsednika Evropske centralne banke izvolili trenutnega španskega finančnega ministra Luisa de Guindosa. Položaj mu je bil zagotovljen po odstopu drugega kandidata, guvernerja Centralne irske banke Philipa Lanea. Philip Lane namreč ni imel velike podpore med finančnimi ministri, podpiral ga je le denarni in finančni komite Evropskega parlamenta. Luisa de Guindosa pa so podpirale predvsem države južne Evrope, ki se jim zdi, da so preslabo zastopane v evropskih inštitucijah. Naslednje leto bo izvoljen tudi novi predsednik Evropske centralne banke, ki bo prevzel mesto Maria Draghija.

Novoizvoljeni podpredsednik se je označil za pragmatika glede denarne politike in oznanil, da bo v nekaj dneh zapustil špansko vlado. Pozicijo bo Luis de Guindos, ki je minister v Evropski uniji z najdaljšim obdobjem ministrovanja, prevzel junija.

Nevladna organizacija Oxfam je objavila interno poročilo o preiskavi spolnih zlorab Oxfama na Haitiju. Poročilo iz leta 2011 kaže, da je sedem sodelavcev ilegalno najemalo prostitutke, trije pa so fizično grozili in zastraševali pričo, ki je o tem govorila s preiskovalci. Poročilo trdi, da so štiri sodelavce odpustili, trem pa omogočili odstop, med drugim vodji te odprave, ki je, sodeč po poročilu, najem prostitutk priznal. Vodja haitijske odprave Roland van Hauwermeiren sedaj zanika obtožbo. Regionalni direktor Oxfama za Latinsko Ameriko in Karibe Simon Ticehurst je haitijski vladi poleg poročila predal tudi prvo uradno opravičilo haitijskemu narodu in vladi.

Vsa vladna pogajanja s sindikati javnega sektorja, napovedana za ta teden, so začasno odpovedana. Vlada namreč ni določila nove vodje vladne pogajalske skupine niti ni s te funkcije razrešila ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja. Ta je že v petek sporočil, da predlaga zamenjavo vodje pogajalske skupine, vendar bo odločitev vlade, ali njegov odstop sprejme, znana v četrtek. Odpovedana so bila pogajanja s Sindikatom vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije, s sindikatoma policistov in s Sindikatom zdravstva in socialnega varstva Slovenije. V. d. predsednika Sindikata policistov Slovenije Kristjan Mlekuš je pavzo v pogajanjih komentiral z zagotovilom, da pred novimi pogajanji ne bodo zaostrovali stavkovnih aktivnosti.