BritOFF družine dos Santos

Ob 10. uri                                                                   

Z oktobrom aktualnopolitična redakcija Radia Študent oživlja jutranje Britoffe. Vsak delovnik ob deseti uri lahko prisluhnete tematskim Britoffom. Ponedeljkovo jutro je po novem čas za zapostavljene teme v Abecedariju spregledanih. Po abecednem redu obravnavamo dogodke iz dežel, o katerih na Radiu Študent in širše v slovenskih medijih v minulem tednu ni bilo - ali ni bilo dovolj - govora.

Začenjamo v nekdanji portugalski koloniji na jugozahodu Afrike, v Angoli. Predsednik države João Lourenço je konec septembra praznoval svoje prvo leto na najvišjem stolčku predsedniške republike, na katerem je začel - deklarativno v boju proti korupciji - iz strukture oblasti čistiti ljudi, lojalne prejšnjemu predsedniku. Med bolj izpostavljenimi imeni je bil kot zadnji aretiran Jose Filomeno dos Santos, ki je sedaj v priporu. Proti sinu nekdanjega predsednika - Joseja Eduarda dos Santosa, ki je bil na čelu države vse od leta 1979 - državni tožilec vodi preiskavo o domnevni poneverbi javnih sredstev. Oče je Filomena dos Santosa leta 2013 postavil na čelo angolskega denarnega sklada, ki upravlja z več kot štirimi milijardami evrov premoženja. S pozicije ga je januarja letos odstranil novi predsednik, marca je sledila obtožnica, ki Joseja Filomena bremeni poneverbe prek 420 milijonov evrov iz angolske državne banke.

V priporu je tudi prijatelj Joseja Filomena - Jean-Claude Bastos de Morais. Podjetju švicarsko-angolskega poslovneža Quantum Global je Jose Filomeno dos Santos v upravljanje zaupal približno polovico sredstev sklada, kar sedaj preiskujejo državni tožilci. Panamski dokumenti so razkrili, da je Bastos de Morais v vsaj štirih primerih sredstva angolskega državnega sklada investiral v projekte, v katerih je deležnik on sam. Gre na primer za investicijo v izgradnjo pristanišča v mestu Caio, ki naj bi pričelo z obratovanjem  leta 2019.

Angolski predsednik João Lourenço je oblast uradno prevzel po splošnih volitvah, ki so potekale konec prejšnjega avgusta. Pred tem si je zagotovil vodilno pozicijo v vladajoči stranki Ljudsko gibanje za osvoboditev Angole. Prvak stranke, ki zmaga na volitvah, po ustavi iz leta 2010 avtomatično zasede mesto vodje republike. Stranka, ki je vse od osamosvojitve Angole izpod portugalske nadvlade držala v rokah državni aparat, je na volitvah osvojila prek 60 odstotkov glasov.

Joãa Lourença je dolgoletni predsednik Eduardo dos Santos pred volitvami videl kot sebi lojalnega. Preganjanje sorodnikov in zaveznikov dos Santosa to postavlja pod vprašaj. Lourenço je denimo v svoji prvi pomembnejši kadrovski potezi z mesta direktorice državne naftne firme Sonangol odstranil dos Santosovo hčer Isabel dos Santos, ki jo revija Forbes navaja kot najbogatejšo Afričanko. Laurenco naftno industrijo, od katere so državne finance skorajda popolnoma odvisne, želi reformirati tudi z nižanjem davka na razvoj marginalnih naftnih polj.

Vladajoča stranka ima tradicionalno v rokah naftno industrijo, ki predstavlja kar okrog 95 odstotkov izvoza Angole. Industrija z diamanti je bolj povezana z največjo opozicijsko stranko Nacionalna unija za popolno neodvisnost Angole. Vladajočo stranko sta v času socialistične republike med letoma 1975 in 1992 podpirali predvsem Sovjetska zveza ter Kuba, na drugi strani pa so podporo opoziciji nudile Združene države Amerike. Danes največji stranki sta bili s krajšimi prekinitvami od leta 1975 do leta 2002 zapleteni v državljansko vojno, ki je notranje razselila več kot 4 milijone ljudi. Vojna je med drugim tudi olajšala prodor Kitajske v Angolo. Azijski velikan je po vojni zgradil infrastrukturo, od železnic in cest do šol in bolnišnic. Angola je danes pri Kitajski zadolžena za več deset milijard evrov.

Ob 8. uri

V Makedoniji se je večina državljanov odločila bojkotirati referendum o spremembi imena države v Republika Severna Makedonija. Na vprašanje “Ali podpirate članstvo Makedonije v Evropski uniji in Natu s sprejetjem sporazuma med Makedonijo in Grčijo?” je več kot 90 odstotkov udeležencev odgovorilo pritrdilno. Toda na volišča je odšla le dobra tretjina volilnih upravičencev. Da bi referendum pravno gledano bil uspešen, bi se ga morala udeležiti več kot polovica volilnih upravičencev.

Pozivi nemške kanclerke Angele Merkel Makedoncem, naj se udeležijo referenduma, kot kaže, niso zalegli. Prav tako ne srečanje makedonskega premierja Zorana Zaeva in generalnega sekretarja Nata Jensa Stoltenberga, na katerem je Zaev poljubil pero, s katerim je Stoltenberg podpisal Natovo vabilo za začetek pristopnih pogajanj. Prav gotovo so za nizko udeležbo krivi Rusi, ki jih je obrambni minister ZDA Jim Mattis ob obisku Skopja obtoževal poskusov vplivanja na rezultat referenduma.

Zoran Zaev je še junija v primeru, da bi referendum spodletel, obljubljal svoj odstop, včeraj pa že razglašal zmago “evropske Makedonije”. Da bi spremenil ustavo in ime Makedonije ter uveljavil sporazum z Grčijo, ki tako ne bi več blokirala evroatlantskih integracij Makedonije, mora Zaev zdaj zbrati dvotretjinsko parlamentarno večino. Koalicija na čelu z njegovo socialdemokratsko stranko ima le 71 od 120 sedežev, zato Zaev po referendumu ni odpisal niti možnosti predčasnih volitev. Opozicija je pozivala k bojkotu referenduma, verjetno najbolj glasen pri tem je bil predsednik republike Gjorge Ivanov, ki je referendum označil za “zgodovinski samomor”.

Združeni arabski emirati so potrdili proračun za leto 2019, težak 14,2 milijarde evrov. Največji proračun v zgodovini Emiratov predstavlja 17-odstotno zvišanje glede na letošnjega. Po besedah premierja, šejka Mohameda bin Rašida al-Maktouma, bo 59 odstotkov proračuna namenjenih družbenemu razvoju in izobraževanju. Niso pa iz vlade sporočili, kolikšen delež bo namenjen vojni v Jemnu. Hutiji, ki se na severozahodu Jemna borijo proti saudsko-emiratski vojni koaliciji, medtem prevzemajo odgovornost za napad z droni na letališče v Dubaju in sporočajo, da lahko Združeni arabski emirati pričakujejo več podobnih operacij, v kolikor bodo nadaljevali agresijo nad Jemnom. Emiratske oblasti napada niso potrdile.

Zoran Janković se bo moral s poslancem Slovenske demokratske stranke Anžetom Logarjem pomeriti tudi na novembrskih lokalnih volitvah. Kot predsednik preiskovalne komisije za ugotavljanje zlorab v slovenskem bančnem sistemu se je Logar v boju z Jankovićem - vsaj na spletnih posnetkih - že proslavil. Ob naznanitvi svoje kandidature za ljubljanskega župana pa je razglasil, da je bilo brušenje granitnih kock dosežek pred desetimi leti - danes ni več