Britoff dveh pogumnih borcev v francoskem Goodyearu

OSMA

Turške oblasti so iz pripora izpustile 24 akademikov, priprtih zaradi podpisa izjave z naslovom “Ne bomo sodelovali v tem zločinu”, ki se je nanašala na posredovanje turške vojske na jugovzhodu države. Preiskave proti izpuščenim akademikom in več kot tisoč sto njihovim sopodpisanim kolegom sicer še vedno potekajo. Zaradi ugovarjanja namernim pokolom in deportacijam kurdskega prebivalstva so bili namreč s strani predsednika Redžepa Tayipa Erdogana in nato tudi različnih tožilstev obtoženi in preiskovani zaradi domnevne teroristične propagande, to je propagiranja idej Kurdske delavske stranke, krajše PKK. Argumentacija za to je zanimiva, saj PKK nikjer v izjavi ni omenjen. Decembra je visoki član PKK v intervjuju vse ljudi pozval, naj izrazijo solidarnost z bojem Kurdov proti turški državi. Iz tega so turški tožilci izpeljali, da je javno pismo akademikov direkten odziv na ta poziv in s tem teroristična propaganda.

Odziv svetovne javnosti na priprtje akademikov in omejevanje svobode govora je bil presenetljivo oster glede na siceršnji molk, ki spremlja Erdoganove totalitarne prakse. Evropska unija je preiskave akademikov v soboto označila za globoko zaskrbljujoče, kar tudi pojasni izpustitev priprtih profesorjev kmalu po tem. Močan je bil tudi odziv svetovne akademske skupnosti, ki je spisala in podpisala več peticij. Tudi v Turčiji so akademiki podpisovali novo peticijo v podporo svojim kolegom. Pod to se je kljub ustrahovanju režima, njegovih medijev in desničarskih skupin na kampusih, ki so na vrata kabinetov podpisnikov grafitirale križe in lepile grozilna sporočila, podpisalo več kot dva tisoč akademikov.

Z veliko pompa je tako imenovana mednarodna skupnost včeraj dvignila sankcije proti Iranu, predvsem tiste, vezane na njihov jedrski program. Evropska unija je umaknila vse sankcije povezane s trgovino, transportom in zavarovanji. Združeni narodi ne prepovedujejo več prodaje tehnologij, povezanih z jedrsko energijo in vojaško industrijo, ključni posamezniki in podjetja pa imajo odmrznjeno premoženje. Združene države Amerike pa so bile manj radodarne, saj so zgolj suspendirali sankcije, povezane z jedrsko energijo, kar pomeni, da se država zopet lahko vključi v globalni bančni sistem. Ameriške ne-nuklearne sankcije pa ostajajo - to so prepoved ameriškim podjetjem, da trgujejo z Iranom, in sankcije za posameznike, obtožene podpiranja terorizma. Poleg tega so ZDA po umiku sankcij Združenih narodov uvedle nekatere svoje in blokirale uporabo ameriškega bančnega sistema za enajst iranskih pravnih oseb povezanih z jedrsko industrijo.

DESETA

Dva izmed bivših zaposlenih v tovarni gum podjetja Goodyear v Franciji sta dobila dvoletno zaporno kazen. Dve leti je trajalo, da je sodišče podalo odločitev, in sicer se je to zgodilo dve leti po tem, ko sta delavca za trideset ur priprla svojega šefa, ker sta nasprotovala zaprtju tovarne. Petnajst mesecev od dodeljenih dveh let predstavlja pogojna kazen, a že ta odločitev pomeni pomembno zaostritev v kaznovanju ilegalnih industrijskih akcij v Franciji. Primerov, ko so delavci vzeli svoje šefe za talce, je sicer v državi več - leta 2009 se je to zgodilo v francoskih enotah podjetij Sony in Caterpillar.

Britanska sindikalna centrala GMB opozarja na možnost zamenjave trenutnih IT-delavcev pri letalskem prevozniku British Airways za njihove cenejše kolege v Indiji. Podjetje trenutno izvaja proces najemanja zunanje delovne sile, ki naj bi bil končan aprila in za katerega GMB trdi, da bi lahko ogrozil zaposlitve okoli 900 zaposlenih. British Airways sporoča, da gre za normalen postopek, ki se ga na področju IT-storitev poslužujejo številna druga podjetja in tudi britanska vlada.

Delavci ameriškega spletnega medija Gawker so se lani sindikalno organizirali in s tem odprli novo poglavje v sodobnih industrijskih odnosih ZDA. Nedavno je bila med zaposlenimi izvedena anketa o tem, katere določbe bi želeli v pogodbah, in rezultati precej jasno kažejo, katere pravice zaznavajo kot potencialno ogrožene in katerih ne oziroma o njih sploh ne razmišljajo. Medtem ko si želijo zagotovljeno minimalno urno postavko, pri vprašanju glede neupravičenega odpuščanja 11 odstotkov ni imelo mnenja o tem, ali bi v pogodbi želeli imeti določbo, ki jih pred tem varuje, kar 60 odstotkov pa se jih je odločilo proti taki varovalki. Zanimiv je tudi odziv na vprašanje o tem, ali bi želeli, da je pri zaposlovanju prisoten predstavnik za raznolikost, torej nekdo, ki bi poskrbel, da ne prihaja do diskriminacije, proti čemur se je izreklo kar 30 odstotkov zaposlenih, še več pa jih o tem ni imelo mnenja oziroma jim je bilo vseeno. Približno 78 odstotkov zaposlenih je belcev, v preteklosti pa so se že pojavila poročila o neprimerni obravnavi žensk na delovnem mestu.