Britoff eskalacij in relativizacije

7:05

Oblegana ukrajinska vlada je očitno izgubila nadzor nad še enim mestom na vzhodu države. V regionalnem središču Lugansk je okoli 3.000 proruskih aktivistov, nekateri od njih so bili oboroženi in oblečeni v vojaške uniforme, zasedlo sedež regionalne vlade. Sledila naj bi zasedba stavbe regionalnega tožilstva in televizije. Med zasedbo policijske postaje je odjeknilo nekaj strelov, čemur je sledila predaja ukrajinskih policistov.

V Kijevu so medtem izbruhnili spopadi med podporniki vlade in skrajnimi desničarji. Skrajni nacionalisti so organizirali pohod z baklami in se namenili proti trgu Majdan, kar so jim skušali preprečiti provladni aktivisti s postavljanjem barikad. Med poskusom preboja barikad so izbruhnili nasilni spopadi, ki so terjali več ranjenih, točno število zaenkrat še ni znano. Ukrajinski mediji poročajo, da naj bi bilo slišati tudi strele in eksplozije.

Združene države medtem stopnjujejo diplomatski pritisk nad Rusijo. Državni sekretar, John Kerry, trdi, da ima obveščevalne podatke, ki dokazujejo prisotnost obsežne ruske vohunske mreže na vzhodu Ukrajine. Ameriški veleposlanik v Kijevu, Geoffrey Pyatt, pa je opozorila, da bi se Združene države nemudoma odzvale ob morebitni ruski intervenciji na ukrajinskem ozemlju, kar bi lahko imelo tragične posledice.

8:05

Neznani oboroženi napadalec je vdrl v stavbo libijskega parlamenta in prekinil glasovanje o imenovanju novega predsednika vlade. Poslanci naj bi se razbežali, potem ko so zaslišali streljanje. Posamična poročila o ranjenih pa ostajajo nepotrjena. Neizvedeno glasovanje naj bi imenovalo naslednika Abdulaha al Thinnina, ki je ostopil na začetku meseca zaradi groženj s smrtjo. Libija se sicer sooča s politično nestabilnostjo vse od padca režima Moamerja Gadafija leta 2011.

Polagoma se razkriva usoda nigerijskih učenk, ki jih je pred dvema tednoma ugrabila islamistična uporniška skupina Boko Haram. Približno štirdesetim dekletom naj bi uspelo pobegniti iz rok upornikov, ampak starši in šolske oblasti še vedno pogrešajo vsaj 234 deklet. Večina teh nesrečnic, starih med 12 in 17 let, naj bi bile prodane kot žene islamistom v Čadu in Kamerunu. Cena, ki so jo kupci plačali za življenje enega dekleta je 12 dolarjev.

Svet je dobil nepričakovano zagovornico človekovih pravic. Saudska Arabija je v OZN-u ostro kritizirala stanje zaščite človekovih pravic na Norveškem, saj ta skandinavska država po njihovem mnenju krši pravice muslimanov in jih izpostavlja diskriminaciji. Saudici so prav tako obsodili blatenje preroka Mohameda v medijih, ki ga dopušča Norveška.

9:05

Izraelske oblasti nadaljujejo s samovoljnimi ukrepi in še dodatno otežujejo propadajoči mirovni proces s Palestinci. Davi so enote izraelske vojske z dvema buldožerjema vdrle v palestinsko vasico Kherbt al Taweel blizu kraja Nablus v Zahodnem bregu in porušile več zgradb, med njimi tudi mošejo. Okoli 30 Palestincev je v nekaj urah ostalo brez strehe nad glavo, kar vsekakor ne bo prispevalo k spravi med sprtimi stranemi. Domneva se, da je to bil le uvod k novi širitvi izraelskih naselbin v Zahodnem bregu.

Madžarska policija je morala fizično odstraniti okoli 20 protestnikov, ki so s svojimi telesi preprečevali dostop do kraja, kjer nameravaja zgraditi spomenik posvečen žrtvam druge svetovne vojne. Spomenik naj bi prikazoval Madžarsko kot angela, ki ga je napadel nemški orel, kar judovske organizacije in mnogi zgodovinarji vidijo kot poskus vlade Viktorja Orbana, da bi relativizirala vlogo Madžarov v holokaustu. Med vojno je sicer življenje izgubilo okoli 600.000 madžarskih Judov.

Priprave na olimpijske igre leta 2016 v brazilskem Riu so po oceni podpredsednika Mednarodnega olimpiskega komiteja, Johna Coatesa, najslabše, kar jih je kdaj videl. Coates kljub temu poudarja, da ni več časa, da bi izbrali alternativno lokacijo. Le kaj si o tem mislijo Brazilci, katerim so se znižale socialne pravice, zaradi obsežnih investicij namenjenih za letošnje svetovno prvenstvo in olimpiado?

10:05

Medtem ko so Združene države in Kanada sprejeli nov paket sankcij proti Rusij, je Kitajska javno podprla Moskovo. Kitajsko zunanje ministerstvo je obsodilo uporabo sankcij kot sredstvo reševanja ukrajinskega spora in pozvalo Zahod naj se raje zateče k dialogu z Rusijo. Rusko-kitajsko tiho zavezništvo se očitno krepi v luči prihajajočega obiska Vladimirja Putina v Pekingu.

Ustanovitelj švedske piratske stranke in kandidat na prihajajočih volitvah za evropski parlament, Rick Falkvinge, je švedskim medijem razkril, da je konzumiral prepovedane droge. Poudaril je, da drog ni le poskusil, ampak jih je z zadovolstvom užival. Falkvinge je švedsko družbo obtožil hipokrizije v odnosu do prepovedanih drog in samo prohibicijo označil kot orodje, s katerim policija lahko obračunava z ljudmi, ki ji preprosto niso po godu. Po njegovem mnenju lahko švedska policija aretira kogarkoli že na podlagi najmanšega suma in nemalokrat naj bi šlo za preprosto nadlegovanje. Piratska stranka se sicer zavzema za dekriminalizacijo posesti majhnih količin drog za osebno uporabo.