Britoff evropskih pesticidov

08 05

Francoski senat, zgornji dom parlamenta, je sprejel zakon, ki dovoljuje policistom uporabo strelnega orožja v več situacijah kot do zdaj. Po novem bodo policisti lahko streljali na osumljence, ki bežijo, na pridržane osebe, če po dveh opozorilih še vedno predstavljajo grožnjo za varnost uradnih oseb, in na vozila, če ignorirajo ukaze za ustavitev in predstavljajo smrtno grožnjo.

Avstralija se ne bo udeležila pogajanj pod okriljem Združenih narodov o prepovedi jedrskega orožja 27. marca v New Yorku, saj je mnenja, da predlagani sporazum ni praktična rešitev za učinkovito razoroževanje ali za večanje varnosti. To bo prvič, da se Avstralija ne bo udeležila pogajanj o razoroževanju. Sporazum sicer podpira 123 držav, 38 držav mu nasprotuje, 16 držav pa se je glasovanja vzdržalo. Proti sporazumu so med drugim Rusija, Združene države Amerike, Izrael, Francija in Velika Britanija. Avstralija se zanaša na arzenal jedrskega orožja Združenih držav Amerike, ki naj bi odvračal vsakršne poskuse napada drugih držav z atomskimi bombami.

Režiser Roman Polanski se želi vrniti v Združene države Amerike, ne da bi moral v zapor. Zaporu v ZDA se sicer izogiba že skoraj 40 let. Leta 1977 je bil obtožen posilstva mladoletnice, ki ga je priznal in dobil 42 dni zapora, kasneje pa pogojni izpust. Ko je leta 1978 mislil, da bo sodnik preklical prejšnjo sodbo in bo dobil dolgo zaporno kazen, je pobegnil v Francijo. Njegovo izročitev ZDA sta zavrnili že Švica leta 2009 in Poljska leta 2015, slednja na podlagi sodbe, da je Polanski že odslužil čas v zaporu, ko se je pogodil. Njegov odvetnik je tudi zahteval, da naj vrhovni sodnik odpečati priznanje iz leta 1977. Prepričan je, da bosta odločitev poljskega ustavnega sodišča in odpečateno priznanje dovolj, da prepriča sodnike v ZDA, da je Polanski že odslužil svojo kazen.

10 05

Evropski parlament je, v skrbi za svoje državljane, s 468 glasovi proti 120 sprejel direktivi za boj proti terorizmu in strožji nadzor nad zunanjimi mejami Evropske unije. Pri tem se sklicujejo tudi na anketo Evrobarometra iz aprila 2016, po kateri kar 82 odstotkov vprašanih dobro artikulirano želi, da Evropska unija naredi več v boju proti terorizmu. Vedno večji problem so Evropejci, ki se borijo na Bližnjem vzhodu, nato pa se vračajo domov. Direktiva za strožji nadzor nad zunanjimi mejami obvezuje države članice, da sistematično pregledujejo vsako osebo, ki prečka zunanjo mejo Evropske unije. Prav tako morajo podatke preveriti v bazah podatkov izgubljenih in najdenih dokumentov, v šengenskem informacijskem sistemu in v vseh ostalih relevantnih bazah podatkov. Pregledi bodo obvezni pri prehodih po zraku, zemlji ali vodi in tako ob prihodih kot ob odhodih.

Pred glasovanjem o direktivi za boj proti terorizmu, ki je potekalo 15. februarja, je poslanka Monika Hohlmeier, poročevalka parlamenta za to zadevo, izjavila, da so našli primerno ravnotežje med varnostjo in spoštovanjem človekovih pravic, saj ni smisla varnosti, če ni pravic. Direktiva med drugim kriminalizira novačenje za terorizem, usposabljanje za napade, javno spodbujanje terorizma ter njegovo neposredno ali posredno zagovarjanje. Manj optimistični glede direktive pa so bili v krovni organizaciji evropskih protirasističnih organizacij. Direktivo komentira Georgina Siklossy, pristojna za odnose z javnostmi pri Evropski mreži proti rasizmu.

Izjava

Siklossy komentira tudi postopek sprejemanja direktive.

Izjava

S 397 glasovi proti 263, je bil sprejet tudi osnutek reforme evropskega emisijskega trga. Ta naj bi naredil evropski sistem trgovanja z emisijami bolj učinkovit. Začetek tega sistema sega v leto 2005, po njem pa podjetja dobijo dovoljenja za izpuste toplogrednih plinov. Dovoljenja so omejena, podjetja pa si jih lahko med seboj tudi prodajajo. Namen je bil spodbuditev uvedbe zelenih tehnologij, s čimer bi podjetja lahko prodala dovoljenja za izpuste ter zaslužila. Izkazalo pa se je, da je teh dovoljenj preveč in da je njihova tržna cena nizka.

Reforma predvideva 2.2-odstotno nižanje dovoljenih izpustov na leto vsaj do leta 2024. Povečali so tudi število dovoljenj, ki se prenesejo v tržno stabilnostno rezervo, da bi dvignili cene. V letu 2021 bodo izbrisali tudi 800 milijonov dovoljenj za izpuste toplogrednih plinov v tej rezervi. Eno dovoljenje vključuje izpust ene tone ogljikovega dioksida ali take količine drugega plina, ki ima isti vpliv na okolje kot tona CO2. Kako osnutek reforme vidijo okoljevarstveniki, pove Klaus Röhrig, koordinator za evropsko podnebno in energetsko politiko pri krovni organizaciji Climate action network Europe.

Izjava

Uspehe tega sistema do zdaj komentira Frida KIeninger iz neprofitne organizacije Food & Water Europe.

Izjava

Več o evropskem emisijskem trgu pa v Kultivatorju ob petih.

Evropski poslanci so se v resoluciji, izglasovani v sredo, zavzeli tudi za hitrejšo odobritev bioloških pesticidov z nizkim tveganjem, vključno s tistimi, narejenimi iz bioorganizmov, feromonov ali eteričnih olj, ki bi lahko nadomestili konvencionalne, ki škodujejo okolju in zdravju. Poslanci pozivajo Evropsko komisijo, naj do konca leta 2018 pripravi osnutek zakonodaje, ki bi pospešila ocenjevanje, avtorizacijo in registracijo pesticidov z nizkim tveganjem.

Evropska unija pa ni tako pazljiva pri pesticidih z ne tako nizkim tveganjem. V sredo se je pojavila tudi kritika na strani okoljevarstvenih pravnikov Client Earth, saj Evropska unija dopušča “nujne izjeme” prepovedanih pesticidov, ki ogrožajo čebele. Ta nujna dovoljenja so lahko izdana, kadar izbruhi škodljivcev predstavljajo neizbežno ekonomsko škodo, ki ne more biti popravljena na drug način. Analiza organizacije Client Earth pokaže, da 82 odstotkov držav, ki je izjemo uporabilo, ni predstavilo nikakršnih argumentov za uporabo izjeme. Več kot polovica držav ni identificirala prizadetega območja, večina držav pa tudi ni predstavila dokazov, da bodo škodljivi pesticidi, gre predvsem za neonikotinoide, uporabljeni v omejenem in nadzorovanem obsegu. Slaba polovica vseh zahtev za izjeme je bila podana s strani industrije.

Evropski parlament je s 408 glasovi proti 254 sprejel prostotrgovinski sporazum s Kanado, imenovan CETA. V ponedeljek je civilna iniciativa Stop TTIP predala 3.5 milijona podpisov proti sprejetju Cete Evropskemu parlamentu, kar pa ni zaleglo. Med slovenskimi poslanci so sporazumu nasprotovali Igor Šoltes, Tanja Fajon in Ivo Vajgl. Evropski poslanec Milan Zver je podpise proti CETI odpravil, češ da če bi zbirali podpise za podporo, bi bilo slednjih gotovo več. Pred dokončno uveljavitvijo tega sporazuma ga morajo potrditi še nacionalni parlamenti vseh držav članic.

Oddaja je nastala v okviru projekta DeEP – Delovanje Evropskega parlamenta, ki poteka od novembra 2016 do junija 2017 in ga podpira Evropski parlament. Podana mnenja v oddaji so mnenja avtorjev oddaje in ne odražajo mnenj Evropskega parlamenta, slednji pa tudi ne odgovarja za uporabo podanih informacij v oddaji.