Britoff humanoidnega bančnega svetovalca

DEVETA

Tretji, novičarski, britoff začenjamo v Argentini, kjer se prah po najverjetneje umorjenemu državnemu tožilcu Albertu Nismanu, ki je predsednico Cristino Fernandez de Kirchner obtožil prikrivanja Iranske vpletenosti v smrtonosni bombni napad na judovski center v Buenos leta 1994, še ni polegel. Glavna preiskovalka Viviana Fein, je namreč potrdila, da so v smeteh v Nismanovem stanovanju našli osnutek celotne obtožnice, tudi dokument, s katerim bi zahteval aretacijo predsednice.

Po sežigu jordanskega pilota s strani pripadnikov samooklicane Islamske države, ki je bilo zabeleženo na video posnetku, je Jordanija včeraj z obešanjem usmrtila dva iraška pripadnika ISIS-a. Predsednik ZDA in jordanski kralj Abdulah, ki je v torek skrajšal svoj obisk pri Obami, sta napovedala še ostrejši boj proti Islamski državi.

Japonske banke začenjajo z uvajanjem ne človeških bančnih svetovalcev. 58 centimetrski humanoid, ki lahko preko obraznih izrazov in tona glasu prepozna čustveno stanje stranke, govori 17 jezikov. Z njimi bo naslavljal tako vprašanja kot dajal tudi odgovore. Na primer o odprtju bančnih računov in izven državnem poslovanju. Ne človeški svetovalci sicer niso nič novega zato bomo v zadnjem Britoffu pogledali, kje vse se uporabljajo in kaj pomenijo v širšem kontekstu.

DESETA

V Britoffu ob devetih smo poročali, da so japonske banke začele uporabljati humanoidne svetovalce kot nadomestke človeškim. Gre za zgolj še en korak v smer večje robotizacije dela. Če bi delo nekako grobo delili na produkcijo materialnih dobrin na eni strani in storitveni sektor na drugi, potem lahko rečemo, da se je robotizacija začela v materialni produkciji, kjer tudi še danes neprestano napreduje. V storitveni dejavnosti, kjer gre za neposreden odnos, komunikacijo med subjekti, pa se je začela šele z razvojem umetene inteligence. Danes se računalniške programe in humanoide uporablja kot svetovalce na različnih področjih, upravljalce profila na socialnem omrežju, razmišlja se o zdravnikih.

V osnovi lahko govorimo o treh glavnih razlogih robotizacije dela. Na prvem mestu je večja učinkovitost in manjši stroški  dela. Drugi je olajšanje težaškega, repetativnega in drugih del, ki naj ne bi pripomogli h kakovosti življenja. Pomembno pa se razvija tudi zaradi možnosti človeških napak, ki se robotu le redko pripetijo.

 Ob tem bomo izpostavili zgolj eno tematiko, ki je pestila že delavce ob koncu 19. stoletja, in sicer to, da ne človeško delo, jemlje delo človeku. In v nasprotju z ludisti lahko rečemo, kar naj ga vzame, vendarle so pri nekaterih opravilih pomembni produkti in ne delo samo. Problem je drug, sami produkti ostanejo nedostopni. Politični problem torej.