Britoff indijancev v Oregonu

OSMA

Izraelska vojska je v dveh ločenih incidentih sinoči ustrelila in ubila štiri Palestince. V okolici Hebrona na Zahodnem bregu so po trditvah izraelske vojske Palestinci, oboroženi z noži, poskušali zabosti izraelskega vojaka, vendar pa se je v preteklosti izkazalo, da zgodbam vojske ne gre verjeti, vsaj dokler se ne pojavijo videoposnetki dogodka. Znani so namreč tudi primeri iz lanskega leta, ko so ustreljenim Palestincem naknadno podtaknili nož. V dveh domnevnih napadih Palestincev sicer ni bil ranjen nihče. Število Palestincev, umrlih v zadnjem valu nasilja, se je povzpelo na 149. V tem času je umrlo tudi najmanj 20 Izraelcev.

Brazilska zvezna država Rio de Janeiro bo v kratkem bogatejša za skoraj 2500 novo zaposlenih zdravnic in zdravnikov. Huda obremenjenost trenutno zaposlenih in dolge čakalne vrste pred bolnišnicami sta posledici velike finančne krize v državi in pomanjkanju denarja za zdravstvo. Zaposleni bodo zaenkrat podpisali šestmesečne pogodbe, ki se lahko podaljšajo do dveh let.

Podjetje Twitter je na sodišču v Ankari vložilo tožbo proti turški državi, saj se jim plačilo kazni v višini 50 tisoč dolarjev zdi v nasprotju z zakonom. Turčija je podjetju dosodila kazen, ker ni upoštevalo nekaterih zahtev državnih organov po umiku tvitov, povezanih s prepovedano Kurdsko delavsko stranko, ki naj bi predstavljali teroristično propagando. Turčija je sicer daleč na prvem mestu po zahtevah za odstranitev domnevno sporne vsebine s twitterja.

DESETA

V Oregonu še vedno poteka zasedba uprave nacionalnega parka Malheur, ki jo je približno 20 do vlade sovražnih oborožencev začelo v soboto. Od vlade zahtevajo vrnitev zvezne zemlje v zasebno last, zato so se včeraj oglasili Indijanci iz plemena Paiute, ki je dejansko prvi lastnik te zemlje. Dejali so, da ne potrebujejo klovnov, ki bi se zavzemali za njihove pravice, in da pripadniki omenjene milice z vračanjem zemlje prvim lastnikom verjetno ne mislijo njih, ki so bili na tej zemlji bistveno pred raznimi lovci in rančarji. Poleg tega so izrazili zaskrbljenost, da bodo nezaželeni obiskovalci uničili kulturne artefakte in s svojo prisotnostjo onečastili sveti kraj. Eden od lokalnih indijanskih vodij Jarvis Kennedy je postavil tudi smiselno retorično vprašanje: ”Kako bi se zvezne oblasti odzvale, če bi zvezno zemljo okupiralo nekaj deset oboroženih Indijancev? Bi tudi njih mirno gledali in jim dovolili, da se neovirano prebijejo skozi policijski obroč okoli zasedene zgradbe in se odpravijo po nakupih v bližnje mesto?”

Ameriški Indijanci iz plemena Navajo bodo s tožbo poskušali preprečiti nadaljnje obratovanje premogovnika na območju v Arizoni, ki je pod njihovo semiavtonomno upravo. Zvezni agenciji za površinsko rudarjenje in za ribištvo sta namreč rudniku, ki oskrbuje bližnjega velikega onesnaževalca - termoelektrarno, podaljšali dovoljenje za obratovanje. Lokalni okoljski aktivisti so prepričani, da pri tem agenciji nista dovolj upoštevali okoljskega vidika, saj v reki San Juan, ki teče ob termoelektrarni, bivata dve ogroženi ribji vrsti. Rudnik je sicer v lasti lokalne vlade plemena Navajo, ki želi investirati tudi v termoelektrarno. Ob trkanju po prsih, da so industrijo vsaj delno iztrgali iz rok Neindijancev, aktivistom zagotavljajo, da bodo deset odstotkov prihodkov od nakupa deleža v elektrarni namenili za prehod na obnovljive energetske vire, kar pa se aktivistom zdi odločno premalo.