BritOFF Izvira prisile

Amnesty International je objavil poročilo, v katerem skozi 28 intervjujev z begunci ugotavlja, da je od začetka turške invazije v severno Sirijo Turčija na sirsko ozemlje begunce deportirala prisilno. Turška policija jih je bodisi pretepla ali jim grozila z nasiljem, če izjave o prostovoljni vrnitvi v Sirijo niso želeli podpisati, bodisi jim je povedala, da gre za dokument, ki potrjuje njihovo registracijo, ali potrdilo, da so iz sprejemnega centra prejeli odejo, ipd. Po takšnem podpisu dokumenta, ki je v resnici izražal željo po vrnitvi v Sirijo, so begunce čez mejo peljali v avtobusih, polnih drugih beguncev z zvezanimi rokami. Turške oblasti sicer obtožbe zanikajo in vztrajajo, da spoštujejo načelo prostovoljnih deportacij. Turčija je sicer operacijo Izvir miru, s katero je napadla Kurde v severni Siriji, med drugim opravičevala s tem, da želi na zavzetem območju naseliti 3,6 milijona sirskih beguncev, ki se trenutno nahajajo v njej.

V Čilu se protesti nadaljujejo. Na ulicah Santiaga de Chile se je zbralo milijon protestnikov, največ v zgodovini države. Protesti sicer potekajo že teden dni. Začeli so se zaradi dviga cen vozovnic javnega prevoza, a se kmalu razširili na zahteve po socialnih reformah in odhodu predsednika Sebastiána Piñere.

V Zimbabveju pa se je več tisoč protestnikov zbralo, ker zavračajo sankcije, ki so jih Združene države Amerike in Evropska unija uvedle proti posameznikom in podjetjem, povezanim z zimbabvejevsko vlado. S sankcijami se od leta 2001 sooča 85 posameznikov, vključno s trenutnim predsednikom Emmersonom Mnangagwejem in nekdanjim predsednikom Robertom Mugabejem, od takrat pa so se razširile še na 56 podjetij ali organizacij. Prav tako so ZDA vzpostavile embargo na orožje ter marca letos sankcionirale še vojaške uslužbence, vpletene v zatiranje protestov prejšnje leto. Opozicija je proteste označila za provladno propagando in se jih ni udeležila.

Podjetje Microsoft je bilo izbrano na razpisu za javno-zasebno partnersko pogodbo z ameriškim ministrstvom za obrambo. Microsoft bo za vzpostavitev sistema JEDI, kar je kratica za Joint Enterprise Defense Infrastructure, torej po naše Skupno podjetje za obrambno infrastrukturo, prejel kar 10 milijard dolarjev. Osnovna ideja za partnerskim porgramom je vzpostavitev oblaka, ki bo znotraj ameriške vojske izboljšal izmenjavo informacije, drugi del programa pa bi povečal povezljivost do informacij na bojiščih in drugih odmaknjenih krajih.

Dobičkonosna pogodba je na okope postavila več večjih ameriških digitalnih podjetij. Za posel so se poleg Microsofta potegovali še Oracle, IBM in Amazon, in ravno slednji je bil prvi izbran na razpisu, a se je Microsoft na to odločitev pritožil. Amazon naj bi namreč vplival na pogoje razpisa, da so bili zanj bolj ugodni. Vmešala se je celo Bela hiša in proces izbire za nekaj časa zamrznila. Na tej točki velja dodati še, da se ima velik delež vodilnih informacijskih podjetij za svojo rast zahvaliti ravno poslom z ameriško vlado, predvsem za programe nadzora na internetu za ameriške obveščevalne agencije.