Britoff jedrske odrešitve

0700

Glede na neuradne rezultate španskih lokalnih volitev je vladajoča stranka dobila največ glasov, vendar je v mnogih občinah izgubila večino. Očiten zasuk kažejo tudi rezultati v glavnem mestu Madrid, kjer so obstoječi oblastniki dobili 21 izmed 57 sedežev, medtem ko je konglomerat levih strank, poimenovan “Madrid sedaj”, špansko “Ahora Madrid”, prejel 20 sedežev. Tradicionalna levica, torej španska socialistična stranka, je v Madridu prejela le 9 sedežev. Sklepa se, da rezultati lokalnih volitev odražajo zasuk španskega javnega mnenja glede uveljavljene politične srenje in varčevalne politike zadnjih let. Stvar bo jasnejša decembra, ko se bodo odvile parlamentarne volitve.

Tisoči ljudi po vsem svetu so se udeležili globalnih protestov proti gensko spremenjeni hrani, še posebej peklenskim sevom ameriške korporacije Monsanto. Protesti so se odvijali po 400-tih mestih v 48 različnih državah. Četudi je na tržišču več korporacij, se predvsem Monsantu očita glavna vloga pri širjenju uporabe gensko spremenjenih organizmov. Prav tako vedno več študij, najnovejšo med njimi je izdala Svetovna zdravstvena organizacija, govori o neljubih posledicah prehranjevanja z GSO-ji.

Večtisočglava množica je izražala svoje nezadovoljstvo tudi na cestah japonskega Tokia, kjer so ustvarili človeško verigo okoli parlamenta. Razlog je napovedana premestitev ameriške vojaške baze na otoku Okinava iz okolice močno poseljenega mesta Ginowan v bližino manjšega mesta Henoko. Pri protestih ne gre le za premestitev baze, temveč si protestniki želijo ukinitev ameriških vojaških baz na japonskih tleh, kjer je nastanjeno skoraj 50.000 vojakov.

0800

Iskalci jedrske odrešitve

Združene države Amerike so na veliko začudenje ostalih 159-ih  sodelujočih držav blokirale sprejem končnega dokumenta konference Združenih narodov o neširjenju jedrskega orožja. “Moralno” podporo pri odločitvi so dobile le s strani Velike Britanije in Kanade. Sporna točka je člen, ki ga je predlagal Egipt in ki je govoril o regionalni konferenci za Bližnji vzhod, namen katere bi bil vzpostavitev cone brez orožja množičnega uničevanja. Egipt je slednje prvič predlagal že leta 1980.

Kadarkoli se v istem stavku omenjata Bližnji vzhod in nuklearna oborožitev, bo kamen spotike slej ko prej Izrael - država, ki uradno ne poseduje jedrskega orožja, neuradno pa ima vsaj 200 peklenskih konic. Sicer je ravno ameriški Pentagon marca izdal staro poročilo iz davnega leta 1987, ki govori o izraelskem posedovanju jedrskih konic, s čimer je bil de facto priznan  njihov obstoj. Situacija se s tem sicer zaplete, saj ameriški zakoni prepovedujejo podeljevanje državne pomoči državam, ki razvijajo nuklearno oborožitev - ravno Izrael pa je največji prejemnik ameriške vojaške pomoči.

Vrnimo se k ameriški blokadi dokumenta Združenih narodov o neširjenju jedrskega orožja. Egipčanski predlog regionalne konference o coni brez orožja za množično uničevanje nikjer ni zahteval ali pričakoval, da se konference udeleži tudi Izrael. Kljub temu so čezlužniki egipčanski strani očitali naperjenost proti Izraelu, kar je bil razlog za blokado. Ker se konferenca o neširjenju jedrske oborožitve odvija le vsakih pet let, do leta 2020 ni smotrno pričakovati novih premikov.

Medtem pa ravno iz bližnjevzhodne regije, kmalu svetovne rekorderke po številu propadlih držav in krvavosti konfliktov, prihajajo zaskrbljujoča hotenja po posedovanju jedrske oborožitve. Na eni strani je svetovnemu občestvu znan iranski jedrski program, po novem se šušlja, da želi bombo tudi Savdska Arabija. Dobila naj bi jo v Pakistanu, ki mu je v 70-ih letih pomagala pri financiranju razvoja pakistanske bombe. Tudi vsem neljuba Islamska država grozi z možnostjo, ki je najverjetneje sicer le propaganda, da si poišče bombo v Pakistanu.

K mirnemu spancu prav tako ne pridoda omemba Irana in Savdske Arabije v istem stavku. Medtem ko Iran izvaja vojaške vaje z namenom kontriranja regionalni agresiji, se ostrí konflikt med Savdsko Arabijo in uporniki skupine Ansar-Allah v Jemnu. Impotentnost izkazujejo tudi Združeni narodi - mirovniški pogovori med sprtima stranema iz Jemna so bili ponovno prestavljeni, ker se deležniki niso uspeli dogovoriti o predpogojih za pristop k pogajanjem.