Britoff katalonske in libanonske vlade

Špansko višje sodišče je izdalo evropski priporni nalog za odstavljenega predsednika katalonske deželne vlade Carlesa Puigdemonta in še štiri člane njegovega kabineta, belgijsko zvezno tožilstvo pa je napovedalo, da bo priporni nalog temeljito preučilo in postavilo posebnega preiskovalnega sodnika, ki bo odločil o morebitni izročitvi. Španska sodnica Carmen Lamela, ki v nalogu Puidgemontu in ostalim članom kabineta očita upor proti državi, zlorabo javnega položaja in sredstev ter neupoštevanje sodišča, je evropski priporni nalog izdala zaradi splošnega vedenja, da se je peterica zatekla v Belgijo. Puigdemont in štrije člani njegovega kabineta se namreč niso odzvali na četrtov in včerajšnji poziv k zaslišanju na sodišču. Sodnica Lamela pa je že v četrtek izrekla pripor za osem preostalih članov odstavljene Puigdemontove deželne vlade, ki so se udeležili zaslišanja, s pojasnilom, da naj bi šlo za begosumne posameznike, ki bi lahko nadaljevali s prizadevanji za katalonsko neodvisnost. Po španskem pravnem redu lahko na volitvah kandidirajo osumljenci za kazniva dejanja, ne pa obsojenci, kar bi Puigdemontu in ostalim članom njegovega odstavljenega kabineta omogočalo legalno kandidaturo na novih katalonskih deželnih volivah v decembru. Evropski priporni nalog, ki vsebuje zahtevo po pridržanju in izročitvi posameznika, osumljenega ali obsojenega zaradi kaznivih dejanj, med državami članicami EU, se od mednarodne tiralice razlikuje predsem v tem, da gre zgolj za sodelovanje med pravosodnimi organi obeh držav. Posameznik pa mora biti izročen državi izdajateljici naloga v roku 60 dni po aretaciji. V letu 2015 je bilo izdano nekaj več kot 16 tisoč evropskih pripornih nalogov, od tega pa jih je bilo izvršenih približno 5 tisoč.

Katalonska demokratska stranka Carlesa Puigdemonta pa je medtem že naznanila, da bo kandidirala na decemberskih deželnih volitvah in poskušala skleniti veliko koalcijo z vsemi katalonskimi strankami, ki podpirajo boj za neodvisnost.

Težave s stabilno vlado pa se prav tako znova napovedujejo v Libanonu, kjer je odstopil tamkajšnji premier Saad Hariri. V odstopni izjavi, podani v savdskem Riadu, je kot razlog za svojo odločitev navedel širjenje vpliva šiitske oborožene skupine Hezbolah v Libanonu in domnevni kvarni vpliv Irana na države arabske regije, obenem pa izrazil strah pred atentatom. Teheran in Hezbolah pa sta očitke že zavrnila in obenem obtožila savdskega prestolonaslednika Mohameda bin Salmana in Združene države Amerike poskusa destabilizacije Libanona v boju za regijsko prevlado. Konec oktobra je namreč ameriški predsedniški dom potrdil sveženj ukrepov proti Hezbolahu, ki se večinoma nanašajo na zaostritev prepovedi mednarodnega financiranja organizacije, obenem pa z resolucijo pozval EU, naj Hezbolah umesti na seznam terorističnih skupin. Sedaj že bivši premer je se v začetku tedna prav tako srečal s savdskim ministrom za zalivske zadeve, Tamerjam al Sabhanom, ki je že takrat napovedal presenetljiv razplet za Hezbolah. Hariri je premiersko mesto kot predstavnik sunitov zasedel pred enajstimi meseci, v sedaj razpadli vladi narodne enotnosti pa so sodelovali tudi člani Hezbolaha. Libanonski predsednik Michel Aoun, zaveznik Hezbolaha, pa je s Haririjem še pred svojo izvolitvijo leta 2016 sklenil dogovor o deljenju oblasti med sunitskimi in šiitskimi političnimi skupinami v zameno za takratno Haririjevo volilno podporo. Hariri je pred imenovanjem na mesto premierja nekaj let preživel v izgnanstvu v Savdski Arabiji, njegovo gradbeno podjetje Saudi Oger, ki je izvajalo velika savdska javna naročila, pa zaradi dolgov prenehalo delovati julija letos. Bivši libanonski premier in ustanovitelj podjetja Saudi Oger, Rafik Hariri, oče Saada Haririja, je bil ubit v atentatu leta 2005, posebno sodišče za Libanon v Haagu pa v odsotnosti vodi kazenski postopek proti štirim članom Hezbolaha.