BritOFF kot iz sanj

1005

Evropski parlament, krajše tudi EP, je s 510 glasovi za in 126 proti sprejel resolucijo, ki poziva Evropsko komisijo naj javno objavi detajle dogovora z nemško vlado glede uvajanja cestnin na tamkajšnjih avtocestah. Nemčija je ena redkih držav, ki ne zaračunava uporabe avtocestnega omrežja, po kompromisnem dogovoru med nemško vlado in Evropsko komisijo iz decembra lanskega leta pa se vendarle tudi tam obeta uvedba vinjet. Cena teh bo odvisna od okoljskega vpliva vozila, izključno Nemci pa bodo določeni znesek cene cestnine lahko odbili od odmerjenega davka na motorna vozila. Zelo kritičen do sporazuma in nemškega ministra za promet Alexandra Dobrindta je bil na plenarnem zasedanju poslanec iz vrst Zelenih Michael Cramer.

Izjava

Zasedanja se je udeležila tudi Evropska komisarka za promet Violeta Bulc, ki je neuspešno poskušala prepričati poslance, da  za razliko od prvotnega predloga iz lanskega junija, proti kateremu je komisija sprožila postopek, ne gre za diskriminatoren ukrep s strani nemških oblasti. Argument nedskriminatornosti stoji na trlih temeljih - edini razliki med novim in starim predlogom sta, da slednji pri vračanju denarja Nemcem ni upošteval okoljskega vpliva, cene kratkotrajnih vinjet pa so bile višje. Če bo šlo zvezni vladi v Berlinu vse po načrtu, bomo na autobahnu vinjete začeli lepiti na vetrobranska stekla že jeseni.

Predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani je najavil sankcije proti poljskemu poslancu Januszu Korwinu Mikkeju [jAnuš kOrwin mIke] zaradi sledeče izjave, izrečene prvega marca na parlamentarni debati o razlikah v plačilu med spoloma.

Izjava

Na podlagi pravilnika Evropskega parlamenta, ki prepoveduje uporabo žaljivega jezika, se Korwin Mikke 10 dni ne bo smel udeleževati zasedanj parlamenta z izjemo glasovanj, za nadaljnjih 30 dni so mu bile odvzete dnevnice v višini 9 tisoč evrov, eno leto pa ne bo smel zastopati parlamenta.

Poročilo smernic za pripravo proračuna Evropske unije za leto 2018 je bilo sprejeto s 445 glasovi za in 134 proti. Sledi skrajšana predstavitev poročevalca za Evropski parlament za proračun EU, Siegfrieda Muresana.

Izjava

Ob takšnem proračunu se nam res ni treba bati za prihodnost. Smernice so prvi dokument EP-ja glede proračuna za naslednje leto. Komisija naj bi osnutek le-tega pripravila do maja, med obema institucijama pa mora biti usklajen do konca leta.

Ravno v imenu varnosti je EP z veliko večino potrdil spremembe direktive o nadzoru nabave in posedovanja orožja. Kljub besedam hvale poslanke in poročevalke Vicky Ford iz Skupine evropskih konzervativcev in reformistov, pa se zdi, da gre za dosti bolj okrnjene spremembe direktive v primerjavi s prvotnim predlogom Evropske komisije. Ford sama priznava, da gre za kompromis med varnostjo in pravicami lovcev, strelcev športnikov ter zbirateljev. Predlog Evropske komisije je tako vključeval popolno prepoved določenih polavtomatičnih orožij, pa tudi popolno prepoved lastninjenja vojaškega strelnega orožja s strani zbirateljev. V predlaganih spremembah prav tako ni prišlo do omejitve nabojnika na deset metkov, bodo pa zato veljale strožje regulacije glede nadzora nad akustičnim orožjem in drugimi vrstami orožja za streljanje s slepimi naboji, ki jih je mogoče predelati v pravo strelno orožje.

Države članice bodo morale vzpostaviti tudi baze podatkov, kjer bodo zabeležene vse informacije v vezi s strelnim orožjem, ki so potrebne za njegovo sledenje in identifikacijo, ter ustrezno izboljšati medsebojno izmenjavo podatkov. Poslanec Zelenih Sven Giegold poudarja, da je parlament popustil pod lobiji orožarske industrije, njegov strankarski kolega Igor Šoltes pa ima drugačne skrbi.

Izjava

Zaključimo današnji BritOFF še s področjem zunanje politike. Evropski parlament je pozval Zimbabve, naj izpusti duhovnika Evana Mawarireja, ki je na socialnih omrežjih in ulicah Harareja vodil kampanjo proti 30-letni vladavini tamkajšnjega predsednika Roberta Mugabeja. Mawarire je s strani tožilstva obtožen spodbujanja nasilja in izpodbijanja avtoritete izvoljeni oblasti, za kar mu grozi do 20 let zapora.

Ob tretji obletnici priključitve Krima je Evropski parlament na piko vzel tudi Rusko federacijo, ki jo je vnovič opozoril, naj takoj preneha z izdajo ruskih potnih listov prebivalcem z okupiranih območij Ukrajine, to je Krima, prav tako pa naj izpusti vse politične zapornike s tega območja in zagotovi pravice manjšinam ter svobodo govora.

Za konec so prišli še na vrsto Filipini in tamkajšnja vojna proti drogam. Ta med poslanici, kot je razbrati iz debate, nima veliko simpatizerjev. EP je predsednika Filipinov Rodriga Duterteja pozval k takojšnji izpustitvi senatorke Leile de Lime, ki si je upala javno kritizirati način dela vlade in varnostnih sil v vojni, ki je po dostopnih podatkih sodeč od izvolitve Duterteja lanskega junija dalje zahtevala 7 tisoč življenj. Parlament je pozval tamkajšnje oblasti, naj svoje napore raje kot v smeri pregona uporabnikov usmerijo v razbijanje večjih mrež prekupčevalcev z mamili.

Oddaja je nastala v okviru projekta DeEP – Delovanje Evropskega parlamenta, ki poteka od novembra 2016 do junija 2017 in ga podpira Evropski parlament. Podana mnenja v oddaji so mnenja avtorjev oddaje in ne odražajo mnenj Evropskega parlamenta, slednji pa tudi ne odgovarja za uporabo podanih informacij v oddaji. 

0805

Ukrajinski predsednik Petro Porošenko je podpisal odlok o uvedbi sankcij proti petim ruskim bankam, ki delujejo v Ukrajini, za obdobje enega leta. Porošenko je ukrep proti bankam, ki nadzorujejo 8,6 odstotkov ukrajinskega bančnega trga, skupno pa jim je, da so v določeni meri v državni lasti Ruske federacije, podpisal na predlog Sveta za nacionalno varnost in obrambo. Sberbank, VS Bank, Prominvestbank, VTB Bank, in BM Bank so se znašle pod močnim pritiskom ukrajinske javnosti potem, ko je največja med njimi, Sberbank, pristala na upoštevanje dekreta ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki nalaga naj banke priznajo dokumente s strani Rusije podprtih republik Doneck in Lugansk na vzhodu Ukrajine. Ta ista banka je svojo odločitev sicer spremenila nekaj dni kasneje, kljub temu pa je bilo v preteklem tednu napadenih ali vandaliziranih 26 njihovih poslovalnic v Ukrajini.

Maroški kralj Mohamed VI, ki vlada severnoafriški parlamentarni monarhiji od leta 1999 dalje, je odstavil aktualnega predsednika vlade Abdelilaha Benkinareja, potem ko slednji pet mesecev po zadnjih volitvah ni uspel sestaviti večine v parlamentu. Slednji je ta položaj zasedal od 2011 dalje, sedaj pa bo ta podeljen nekomu drugemu iz islamistične Stranke za pravičnost in razvoj, ki ima največ sedežev v parlamentu. Zaradi ustavne ureditve, ki od Arabske pomladi 2011 daje več prostora parlamentarni demokraciji, nobena stranka ne more vladati sama in je zato prisiljena v sestavljanje koalicij, kralj pa ima še vedno, vsaj na papirju, končno besedo.

Po odhodu Seppa Blatterja s čela krovne nogometne organizacije FIFA ob koncu leta 2015, se z današnjim jutrom s čela Afriške nogometne konfederacije, krajše CAF, po 29 letih poslavlja še en dologoletni funkcionar, Issa Hayatou. Kamerunec je na volitvah na kongresu CAF v etiopski prestolnici Addis Ababa izgubil proti predsedniku Madagarskarske nogometne zveze Ahmadu Ahmadu s končnim izidom 34-20. Ahmad je kampanjo temeljil na transparentnosti poslovanja in pametnejšem ekonomskem upravljanju konfederacije, ki je bila v preteklosti, s Hayatoujem na čelu vpletena v številne korupcijske škandale, kljub številnim postopkom pa 70-letniku ni bila nikoli dokazana krivda v katerem od njih.