BritOFF krvavo rdečega Blejskega jezera

Ob 10. uri

Drugi torkov BritOFF na frekvenci Radia Študent je namenjen lokalnim tematikam in problematikam. V času samoizolacije sicer ostajamo doma, po radijskih valovih pa se vseeno podajamo na Bled, kjer krajevnega paradnega konja, Blejsko jezero, v teh dneh kazi krvavo rdeča barva, s katero je obarvana jezerska gladina.

Čeprav ne gre za komunistično zaroto, je stanje izjemno zaskrbljujoče. Agencija Republike Slovenije za okolje, krajše ARSO, je prejšnjo sredo objavila sporočilo za javnost, v katerem opozarja na onesnaženost Blejskega jezera. Vsebnost celotnega fosforja, ki je ključni dejavnik v produkcijskih procesih v jezeru, se je februarja v primerjavi z istim obdobjem lani v celotnem vodnem stolpcu povečala za 82 odstotkov, koncentracija klorofila a pa je znašala dvakrat več od dolgoletne povprečne koncentracije v spomladanskem obdobju. Špela Remec Rekar iz sektorja za ekološko stanje voda pri ARSO, ki je zadolžena za spremljanje kakovosti jezer, pojasni, kaj natančno povzroča rdečo prevleko, ki je prekrila površino celotnega Blejskega jezera.

Izjava

Podatki monitoringa, opravljenega februarja, so podobni tistimi, ki jih je ARSO beležila v procesu sanacije - reoligotrofikacije - v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, in kažejo na preobremenitve, ki jih predstavlja intenzivna raba pojezerja, od turizma, prometa, komunalnega omrežja, kopalcev, ribičev, do gradbenih posegov in intenzivne živinoreje v zaledju, ekološko stanje pa slabša tudi dodatna obremenitev pritokov jezera. 

Posebnost Blejskega jezera je majhna naravna pretočnost, ki zmanjšuje njegove samočistilne sposobnosti, k mirovanju vode pa pripomore tudi zatišna lega. Voda v Blejskem jezeru se po naravni poti tako zamenja le enkrat v štirih letih, medtem ko se v bližnjem Bohinjskem jezeru menja štirikrat na leto. Pretočnost Blejskega jezera so zato poskušali povečati z različnimi sancijskimi posegi. Več Remec Rekar.

Izjava

Mišca je pritok, ki je že dalj časa hudo onesnažen in za katerega pri ARSO predvidevajo, da je povzročil dodatno onesnaženost jezera; vanj priteče na območju regatnega centra in predstavlja 30 odstotkov vse vode, ki priteka v Blejsko jezero. 11. februarja so na standardnem merilnem mestu ob izlivu v jezero izmerili koncentracijo, ki je za več kot 15-krat presegla povprečno koncentracijo celotnega fosforja v Mišci, kar pri njenem povprečnem pretoku pomeni obremenitev Blejskega jezera s približno 300 kilogrami fosforja v enem samem mesecu. Na tem mestu so februarja sicer stekla intenzivna gradbena dela za ureditev kanalizacije, ki naj bi dolgoročno razbremenila jezero, vendar pa ni jasno, ali so prav ti gradbeni posegi glavni dejavnik onesnaženja. Pri ARSO opozarjajo, da bo jezero potrebovalo več let, da si opomore od onesnaženja z organskimi snovmi in hranili, ponavljajoče se »cvetenje« alg in cianobakterij pa bi lahko ogrozilo več turističnih sezon zaporedoma, kar bi na kraj, ki je od turizma močno odvisen, imelo velik vpliv.

Preteklo nedeljo smo sicer obeleževali svetovni dan voda. Dan prej so se na Bledu o problematiki jezera pogovarjali predstavniki blejske občine, ARSO in Ministrstva za okolje. Občinarji so opozorili, da nekaterih ukrepov, ki bi se lahko izkazali kot nujni, sami brez pomoči države ne bi mogli izpeljati, saj je sprememba zakonodaje na določenih področjih v pristojnosti države. V javnem pismu, ki ga je župan Janez Fajfar pred tednom dni naslovil na državni zbor, vlado, predsednika republike in državni svet, pozivajo k sprejetju ukrepov, po njihovem mnenju nujnih za revitalizacijo jezera, kot sta podroben načrt upravljanja jezera in izgradnja južne razbremenilne ceste. Obenem so podali pobudo, da, citiramo: »bi državni zbor Republike Slovenije sprejel poseben zakon o Bledu, ki bo s celovitim pristopom lahko rešil pereče probleme, ki jih zaznavamo na številnih področjih, predvsem pa pri največji vrednoti Bleda kot ene od najbolj prepoznavnih in najlepših točk v državi, to je vsekakor Blejsko jezero.« Konec citata.

Čeprav gre pohvaliti napore lokalne skupnosti - tako domačinov kot občinskih funkcionarjev - in lahko argument, da ukrepi prej ali slej trčijo ob meje zmožnosti in pristojnosti občine kot osnovne enote lokalne samouprave, jemljemo za legitimnega, se zdijo pozivi po posebnih zakonih v stilu Zakona o glavnem mestu odveč. Slednjega namreč določa 10. člen ustave. Podobni predlogi, kot je denimo Zakon o spremembi Zakona o Triglavskem narodnem parku, ki ga je v obravnavo vložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Francem Kramarjem, nekdanjim županom Bohinja, in ki je trenutno v drugi obravnavi na matičnem delovnem telesu, namreč učinkujejo ravno nasprotno, kot bi morali. Namesto da bi se za naravne danosti skrbelo na splošni, sistemski ravni, se teži v partikularnosti, ki le še kopičijo birokracijo in dajejo vtis okopavanja lastnega vrtička.

A končajmo pozitivno, s kitico pesmi Labodi na Blejskem jezeru v izvedbi ansambla Igor in zlati zvoki.

Labodi na Blejskem jezeru

Ob 8. uri

Madžarski poslanci naposled niso razpravljali o zakonodajnem predlogu za podaljšanje izrednih razmer za nedoločen čas. Uvrstitev predloga na dnevni red je ob polni prisotnosti 199-ih poslancev sicer podprlo 137 izvoljenih predstavnikov ljudstva, vendar jih je 52 glasovalo proti, zaradi česar ni bil izpolnjen pogoj, da mora za predlog glasovati vsaj 80 odstotkov vseh poslancev. Predlog zakona med drugim predvideva, da lahko vlada Viktorja Orbana odloča z odloki brez potrditve parlamenta, ki mora po madžarski ustavi odloke sicer potrditi po petnajstih dneh, podaljšanje izrednih razmer pa ni časovno omejeno. Izredne razmere zaradi novega koronavirusa, ki so bile razglašene 11. marca, se sicer iztečejo v četrtek, lahko pa vladajoča stranka Fidesz omenjeni zakonodajni predlog naslednji teden ponovno vloži na dnevni red seje parlamenta; za njegovo potrditev bo takrat zadoščala dvotretjinska večina, ki pa jo Fidesz skupaj s koalicijsko partnerico KDNP ima. Evropska komisija se do predloga, ki bi omogočal pregon tistih, ki bi širili lažne novice, vznemirjali javnost ali preprečevali ukrepanje oblasti - grozila bi jim zaporna kazen od enega do petih let -, ni opredelila, je pa govornik Christian Wigand poudaril, da morajo biti vsi izredni ukrepi časovno omejeni.

Finančni ministri držav članic Evropske unije so na telekonferenci potrdili, da je izpolnjen pogoj za sprožitev mehanizma, ki članicam pri sprejemanju ukrepov pri spoprijemanju z novim koronavirusom dopušča maksimalno odstopanje od veljavnih proračunskih pravil. S sprožitvijo splošne odstopne klavzule za stabilnost in rast - to je mogoče uporabiti v primeru izrednih dogodkov, na katere država ne more vplivati - so finančni ministri tako sledili oceni Evropske komisije. Gre za sploh prvo sprožitev omenjene klavzule, ki zaobide evropska proračunska pravila, ki določajo, da javnofinančni primanjkljaj ne sme presegati treh odstotkov bruto domačega proizvoda in da javni dolg ne sme biti višji od 60-ih odstotkov BDP-ja. Države članice naj bi tako dobile manevrski prostor za sprejem potrebnih ukrepov na področju zdravstva, civilne zaščite in gospodarstva.

Malavijska volilna komisija je za 2. julij razpisala ponovitev predsedniških volitev. S tem je sledila odločitvi ustavnega sodišča, ki je 3. februarja zaradi nepravilnosti - predvsem gre za sledi uporabe korekturnih sredstev na glasovnicah - razveljavilo rezultate volitev, ki so v državi potekale maja lani. Na njih je z 38-imi odstotki slavil Peter Mutharika, ki je osvojil drugi zaporedni mandat; njegova najbližja zasledovalca Lazarus Chakwera, ki je prejel tri odstotke glasov manj od Mutharike, in Saulos Chilima, ki je skupno dobil 20 odstotkov glasov podpore, sta rezultate volitev izpodbijala po sodni poti, kar se je zgodilo prvič od razglasitve neodvisnosti Malavija od britanske kolonialne oblasti, in uspela. Mutharika se je na odločitev ustavnega sodišča sicer pritožil; pritožbo bo vrhovno sodišče obravnavalo 15. aprila. Če bo neuspešen, bo Malavi druga država na afriški celini, v kateri bodo razveljavili rezultate volitev; prvič se je to zgodilo leta 2017 na predsedniških volitvah v Keniji.