Britoff Kurdistana

Mesec dni po velikem shodu v podporo turškemu predsedniku Tayipu Reccepu Erdoganu se je v Kolnu zopet odvil velik protest diaspore. Tokrat je okrog 30.000 Kurdov protestiralo pod geslom "Proti državnemu udaru, proti diktaturi". Organiziranje protestov je prevzela kurdska organizacija v Nemčiji NAV-DEM. Protestniki so izražali svoje nasprotovanje posredovanju Turčije v Siriji in podporo od leta 1999 zaprtemu vodji Delavske stranke Kurdistana Abdullaha Öcalana. Ta je v Nemčiji prepovedana, saj je deklarirana kot teroristična organizacija. Kljub temu so bile na protestu prisotne tudi zastave PKK. Svoje nasprotovanje prepovedi PKK v Nemčiji je na protestu v govoru izrazil tudi predsednik nemške Levice Bernd Riexinger. Za bolj poglobljen vpogled v kurdski problem predlagam ogled dokumentarnega filma sodelavca RŠ Erika Valenčiča Fronte Kurdistana.

S severozahoda Turčije pa prihajajo novice o spopadih med turško vojsko in borci PKK. Ubitih ali ranjenih je bilo okrog 100 pripadnikov PKK, ki so se umaknili v gore severnega Iraka. V provinci Hakkari, kjer je ekipa Radia Študent spremljala parlamentarne volitve lanskega novembra, so turška letala bombardirala položaje PKK, do spopadov pa je prišlo tudi v provinci Van in Mardin.

Nadaljujejemo na protestih v Veliki Britaniji. Pro-evropski protestniki so v različnih mestih zahtevali zamrznitev postopkov člena 50 Lizbonske pogodbe, ki določa pogoje za izhod države iz Evropske unije. V Londonu naj bi se zbralo okrog 2000 protestnikov. Za ponedeljek pa bo v britanskem parlamentu debata o drugem referendumu o brexitu. Peticijo v njegovo podporo je podpisalo 4 milijone britancev. Konzervativna premierka Theresa May je napovedala, da postopkov za izhod iz EU ne bo začela pred koncem letošnjega leta.

Selimo se k vodji konzervativcev na drugi strani Rokavskega preliva. Vodja Nacionalne fronte Marine Le Pen je napovedala, da bo v primeru svoje zmage na predsedniških volitvah, ki se imajo v Franciji zgoditi prihodnje leto, organizirala referendum za Francoski izstop iz EU. Trenutne predvolilne ankete ji sicer na kažejo najbolje.

V Severni Dakoti v Združenih državah Amerike staroselci protestirajo proti izgradnji cevovoda, ki poteka skozi tamkajšni rezervat. Staroselci mu nasprotujejo, ker predstavlja veliko grožnjo tamkajšnjim vodnim virom. Ozemlje, po katerem bi tekel cevovod je sicer zaščiteno. Protestniki iz tabora Rdečega bojevnika so včeraj z direktno akcijo uspeli preprečiti nadaljevanje gradnje, a so se morali zoprestaviti solzivcu in agresivnim psom, ki so jih s sabo pripeljala zasebna varnostna podjetja. 

Razsodba zveznega sodišča o prekinitvi naftovoda bo znana v naslednjih dveh tednih. Nasprotovanje severno-dakotskem naftovodu je mobiliziralo največ ameriških staroselcev v zadnjih nekaj letih. Naftovod bo namreč presekal reko Missouri, ki zagotavlja vir pitne vode milijonom tamkajšnjih prebivalcev. V letu 2015 je bilo, po poročanju venezuelskega medijskega portala telesurtv, v ZDA kar 54 nesreč na naftovodih. V vikend branje priporočamo članka iz revije Jacobin o kolonializaciji ameriškega zahoda - Kavbojske razredne vojne in o nesrečah na nafotovodih - Kapitalistični saboterji.

Ameriški predsednik Barack Obama kot edini tuji predstavnik, ki je priletel na vrh dvajsetih najrazvitejših gospodarstev G20 v 9 milijonsko kitajsko mesto Hangzhou, ni dobil rdeče preproge do svojega predsedniškega letala. A bolj od protokolarnih zapletov, ki so na zahodu poželi obilo zgražanja, so zanimivi ukrepi kitajskih oblasti, da bo dvodnevni vrh potekal tekoče. Prebivalci mesta so bili deležni močno subvencioniranih vozovnic za izlete, da bi bilo v mestu čim manj prometnega kaosa. V ta namen naj bi Kitajska porabila kar miljardo in pol dolarjev. Ustavilo se je delo v tovarnah v radiju 300 kilometrov okrog mesta, kot redarje pa se mobilizirali 800.000 večinoma upokojenih prostovoljcev.