BritOFF ljubljanskega potrošništva

Novo sezono jutranjih programov na frekvenci 89,3 MHz otvarja tudi prvi sezonski BritOFF, ki na prvi oktobrski dan oznanja, da bo v Ljubljani zrasel nov stanovanjski kompleks s trgovskim centrom. Na 25. seji mestnega sveta Mestne občine Ljubljana so svetniki namreč, skupaj s številnimi drugimi odločitvami glede upravljanja prostora, sprejeli tudi sklep o prodaji treh zemljišč ob Barjanski cesti, velikih nekaj manj kot deset tisoč kvadratnih metrov. Potrjeni sklep bo tako še nepotrjenemu zasebnemu investitorju omogočil gradnjo nakupovalnega središča in več kot 700 stanovanj. Odkupna cena zemljišč znaša 4,1 milijona evrov oziroma 450 evrov na kvadratni meter. 

Na Mestni občini Ljubljana si po njihovih besedah prizadevajo za gradnjo čim več neprofitnih stanovanj, a so zemljišča na križišču Barjanske ceste in Ceste dveh cesarjev za ljubljanski stanovanjski sklad nezanimiva. Poglavitni razlog, ki je ljubljansko občino spodbudil k prodaji, je razdrobljenost zemljišč. Dve občinski zemljišči od tretje ločuje parcela, ki je v lasti družbe OMV Slovenija, poleg tega je Barjanska cesta preobremenjena s hrupom, širše območje pa pa je prepoznano kot poplavno. 

Gradnja stanovanj poraja tudi ustrezno mestotvorno infrastrukturo, saj bi bilo treba v bližini zagotoviti izobraževalne zavode in urediti javno otroško igrišče ter knjižnico. Ob več kot 700 stanovanjih – ta ne bodo neprofitna –, ki bi obogatila elitno rezidenčno politiko mestne občine, pri projektu največ pomislekov sproža gradnja še enega od preštevilnih nakupovalnih središč v prestolnici. 

Kljub temu, da je bil predlog o prodaji zemljišč med ljubljanskimi mestnimi svetniki večinsko podprt, so bili v vrstah občinske opozicije skeptični predvsem do smiselnosti tovrstnega projekta. Vodja svetniškega kluba Nove Slovenije Mojca Sojar je poudarila, da je projekt sporen predvsem z vidika spreminjanja občinskega podrobnega prostorskega načrta. 

izjava

Priprava občinskega podrobnega prostorskega načrta naj bi bila predvsem v interesu družbe SES, ki upravlja nakupovalni središči Aleja in Citypark. Nova vikend destinacija povprečnega prebivalca Ljubljane bi bila lahko velika do 20 tisoč kvadratnih metrov. Za primerjavo: novo nakupovalno središče Aleja ob Celovški cesti v Šiški je veliko 33 tisoč kvadratnih metrov. 

Streljaj od zemljišča, ki ga prodaja MOL, sta tudi dve večji trgovski coni na Viču in Rudniku. Številčnosti nakupovalnih središč v Ljubljani navkljub so se tako na občini odločili, da se bo na problematičnem terenu gradilo še eno. Mestna svetnica iz vrst svetniškega kluba Levice, Asta Vrečko, je na ponedeljkovi seji izpostavila, da so na občini do vprašanja gradnje novih velikih trgovskih centrov v kratkem času spremenili stališče. 

izjava

Ob vseh infrastrukturnih projektih, zaradi katerih bi lahko slovensko prestolnico poimenovali kar mesto gradbišč, je novo nakupovalno središče ob nekaj stotih elitnih stanovanjih – ta se bodo prodajala po zasoljenih cenah – le nadaljevanje spodbujanja trendovske in potrošniške podobe našega glavnega mesta. Potrošniška infrastruktura namesto skupnostnih zemljišč poganja kot gobe po dežju, neprofitna stanovanja pa ostajajo dolgoletna neizvršena namera ne le Ljubljane, temveč celotne Slovenije.