BritOFF ljudske volje

Ob 10. uri

V drugem torkovem BritOFFu na frekvenci Radia Študent se posvečamo lokalnim tematikam. Če je bila v preteklosti, ko se je v medijih pojavila novica v zvezi z referendumom, prva asociacija Vili Kovačič, druga pa, koliko bo država za izvedbo referenduma plačala, se dandanes zdi, da so štafetno palico referendumskih vesti prevzele občine.

Seveda v teh dneh ni mogoče spregledati kampanje, s katero si koalicija ustavnega loka, bojda KUL, prizadeva zbrati 2500 podpisov, ki bi predsedniku Državnega zbora Igorju Zorčiču naložili razpis 35-dnevnega roka za zbiranje 40 tisoč podpisov za zahtevo za razpis referenduma. A medtem ko si pri tem morebitnem bodočem referendumu državna politika še ni enotna, ali bi njegova izvedba bila zakonita - Ministrstvo za obrambo namreč trdi, da bi bil referendum o investicijah v vojski ustavno nedopusten -, se na lokalni ravni ukvarjajo predvsem s tem, kako referendum v času epidemije sploh izvesti.

V Rogaški Slatini bo 13. decembra občane na referendumski glasovnici pričakalo naslednje vprašanje: »Ali ste za to, da se uveljavi odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za degradirano območje starega mizarstva?«

Seveda gre za referendum o zloglasni postavitvi 106-metrskega razglednega stolpa Kristal, o katerem smo na Radiu Študent že izčrpno poročali. Odlok o omejitvi zbiranja, ki je trenutno v veljavi in prepoveduje zbiranje ljudi, ki niso družinski člani oziroma člani skupnega gospodinjstva, po mnenju Ministrstva za javno upravo ni ovira za izrekanje ljudske volje. Omejitve iz odloka, tako MJU, namreč ne veljajo za dejavnosti, ki se izvajajo za zagotavljanje nalog samoupravnih lokalnih skupnosti, med katere sodi tudi izvedba referendumskega glasovanja.

Okrog ravno omenjene izjeme je nastalo kar nekaj zmede. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so v mnenju zapisali, da »zaradi izredno slabe epidemiološke situacije izvedbo referenduma odsvetujejo«, vendar pa trenutno nimajo pristojnosti podajanja soglasij oziroma pozitivnih mnenj k izvedbi tovrstnih dogodkov. Stališče NIJZ se tako lahko interpretira le kot splošno priporočilo, za natančnejše tolmačenje odloka pa je NIJZ svetoval uskladitev z Ministrstvom za notranje zadeve. To je v dopisu najprej podalo mnenje, da odlok ne dovoljuje aktivnosti, kot je izvedba referenduma, nato pa v še enem dopisu v dopolnitvi mnenja, ki prvega pravzaprav v celoti izpodbija, zapisalo, da se referendum ob upoštevanju vseh priporočil NIJZ lahko izvede, če občinski svet to potrdi na seji, ki je sklicana za jutri.

Praznik demokracije, torej volitve, smo v Sloveniji v zaostrenih zdravstvenih razmer sicer že obeleževali. Še pred ponovno razglasitvijo epidemije so, denimo, 27. septembra v Staršah in Velenju izvedli nadomestne volitve za župana. Za izvedbo nadomestnih volitev v svet vaške skupnosti se pripravljajo tudi v Slovenj Gradcu, v krajevni skupnosti Rogoza v občini Hoče - Slivnica pa bo 29. novembra potekal referendum o spremembi poštne številke. Posebnost tega referenduma je, da bo izveden z e-glasovanjem, kar pomeni, da bodo krajani lahko glasovali od doma, prek računalnika, za računalniško manj vešče pa bo omogočena oddaja glasu tudi na volišču oziroma na domu ob obisku volilnega odbora.

E-glasovanja v Rogaški Slatini ne načrtujejo, bo pa za zagotavljanje zdravstvene varnosti možno tridnevno predčasno glasovanje, za osebe v karanteni glasovanje na domu, na volišču pa bodo ob upoštevanju vseh obstoječih ukrepov veljali še dodatni: naenkrat bo lahko glasoval le en volivec, in sicer le na enem glasovalnem mestu, na voljo pa bo tudi večje število pisal, ki se jih bo sproti razkuževalo. Vsemu temu navkljub vseeno ostaja vprašanje tistega, kar se odvije pred samim glasovanjem, to je volilna kampanja. Njen potek je vzlic vsem dopisnim kolobicijam bržkone najbolj okrnjen.

 

Ob 8. uri

Predsednik gvatemalskega parlamenta Allan Rodriguez je sporočil, da so zakonodajalci, potem ko so protestniki v soboto vdrli v parlamentarno poslopje in ga zažgali, ustavili postopek sprejemanja proračuna za leto 2021. Ta je v obliki, kot je bil sprejet, predvideval reze v zdravstvo, šolstvo in sektor organizacij, ki se ukvarja s človekovimi pravicami, hkrati pa povečanje javnega dolga. Pred njegovim sprejemom bi ga sicer moral podpisati še predsednik Alejandro Giammattei. Po novem bo v skladu z dogovorom vodij poslanskih skupin proračun za prihodnje leto temeljil na porabi tega leta, s čimer bo za skoraj 850 milijonov evrov obsežnejši, kot je bilo sprva načrtovano, dodatna sredstva pa bodo namenjena spopadanju s pandemijo novega koronavirusa. V državi z 18 milijoni prebivalci je za posledicami COVIDA-19 doslej umrlo 4076 ljudi, Gvatemalo pa sta v zadnjem mesecu prizadela tudi dva hurikana.

Zunanji minister Saudove Arabije Faisal bin Farhan je zavrnil navedbe izraelskih medijev o skrivnem srečanju izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja s kronskim princem Mohamedom bin Salmanom in ameriškim zunanjim ministrom Mikom Pompeom, ki naj bi potekalo v nedeljo zvečer v savdskem mestu Neom. Tam so bili po bin Farahanovih besedah prisotni samo savdski in ameriški diplomati, med njimi bin Salman in Pompeo v okviru svoje srednjevzhodne turneje. Če bi do srečanja, opisanega v izraelskih medijih, dejansko prišlo, bi bilo to prvo srečanje med najvišjimi predstavniki Izraela in Saudove Arabije od ustanovitve judovske države po drugi svetovni vojni. Omenjena kraljevina uradno namreč vztraja na sedaj bolj ali manj preživetem stališču Arabske lige o neobstoječih diplomatskih odnosih z Izraelom, dokler ne pride do rešitve palestinskega vprašanja. To stališče so samo letos namreč prekršili Bahrajn, Združeni arabski emirati in Sudan, ki so pod pokroviteljstvom ameriškega predsednika Donalda Trumpa z Izraelom podpisali mirovne dogovore in ga tudi formalno priznale kot državo. 

Mednarodna nogometna organizacija FIFA je predsedniku afriške nogometne konfederacije, poznane pod kratico CAF, Ahmadu Ahmadu za pet let prepovedala delovanje v nogometu. Suspenz si je Ahmad, ki je zaradi predsedovanja CAF opravljal tudi funkcijo podpredsednika FIFE, prislužil, potem ko ga je FIFINA etična komisija spoznala krivega zlorabe položaja in drugih kršitev etičnega kodeksa organizacije, plačati pa bo moral tudi kazen 200 tisoč švicarskih frankov oziroma nekaj več kot 185 tisoč evrov. Nečedni posli Madagaskarca sicer niso bili le pod drobnogledom FIFE; lanskega junija, na predvečer začetka ženskega svetovnega prvenstva, ga je v Parizu za krajši čas pridržala in zaslišala francoska policija. Ahmad je pred prihajajočimi volitvami CAF, ki bodo potekale 12. marca v maroškem mestu Rabat, vodil kampanjo za nov, drugi štiriletni mandat, za katerega pa se sedaj ne bo več smel potegovati.