BritOFF majskega državnega udara

Ob 10.05

Kaotični in krhki poljski demokratični ureditvi je maršal Józef Piłsudski na majsko dopoldne leta 1926 zadal hud udarec, ko je za poljski časnik Jutranji kurir izjavil, da se je pripravljen boriti proti zlobi poljskega parlamentarizma, in obljubil sanacijo političnega življenja. Kljub hitremu posredovanju poljskih oblasti, ki so izdajo časnika prepovedale, so se čez dva dni na ulicah Varšave začeli boji. V današnjem zgodovinskem BritOFFu o majskem državnem udaru na Poljskem leta 1926.

Novembra 1925 je mesto poljskega premierja s podporo nacionaldemokratov in Poljske socialistične stranke zasedel Aleksander Skrzyński. Po šestih mesecih so socialisti vladi odrekli podporo in novo vlado je 10. maja 1926 sestavil Wincenty Witos iz poljske ljudske stranke Piast v koaliciji s Krščansko unijo. Witos, ki je bil od leta 1921 premier dvakrat, je bil med politiki in v javnosti zelo nepriljubljen. Na dan, ko je Witos prevzel funkcijo predsednika poljske vlade, se je v Jutranjem kurirju oglasil vplivni veteran poljsko-ruske vojne, maršal Józef Piłsudski, dolgoletni kritik neurejenosti poljskega parlamenta. Žareče notranjepolitično dogajanje na Poljskem je še bolj razbelila trgovinska vojna z Nemčijo in zahodnoevropsko nepriznavanje meje med državama.

24 ur po maršalovem protivladnem medijskem nastopu so bile v varšavski vojaški garniziji razglašene izredne razmere. Del garnizije, ki je zaprisegel Piłsudskemu, je zjutraj na današnji dan leta 1926 vkorakal v Varšavo in zasedel mostove čez reko Vistulo. Majski državni udar tako imenovanih Piłsudskovih polkovnikov se je začel z vladno razglasitvijo izrednih razmer še isti dan, ko so se začeli boji med vladnimi in Piłsudskovimi silami v Varšavi, po neuspešnih pogajanjih med obema voditeljema le nekaj ur prej.

V naslednjih dveh dneh sta z mediacijo pogajanj sprti strani poskušala pomiriti parlament in rimokatoliška cerkev, vendar brez uspeha. Vse bolj brezupen položaj Witosove vlade je poglobila stavka poljskih železničarjev 14. maja, ki jo je podpirala socialistična stranka. Stavka je popolnoma zaustavila železniški promet v Varšavo in iz nje ter vojski izven prestolnice onemogočila posredovanje proti upornikom maršala Piłsudskega.

Zaradi strahu pred izbruhom državljanske vojne sta nekaj ur po začetku stavke železničarjev odstopila premier Witos in predsednik Wojciechowski. V 48 urah bojevanja je v Varšavi življenje izgubilo več kot 200 vojakov in več kot 160 civilistov. Konec meseca je imela Poljska novo vlado, arhitekt državnega udara Piłsudski pa je v njej zasedel mesto ministra za vojaške zadeve. Kljub nižjemu položaju je Piłsudski v novi vladi imel največ vpliva.

Piłsudski je do smrti leta 1935 ostal de facto voditelj Poljske in vmes tudi dvakrat zasedel položaj premierja. Aprila 1935 je bila na Poljskem sprejeta tako imenovana aprilska ustava, ki so jo predlagali Piłsudskovi podporniki in je bila prilagojena njegovim političnim ciljem. Aprilska ustava je bila tudi osnovni zakonski akt, po katerem se je po nemški okupaciji ravnala poljska vlada v izgnanstvu vse do komunističnega prevzema oblasti po drugi svetovni vojni.

Ob 8.05

Kenijska organizacija za civilno letalstvo, krajše KCAA, je sporočila, da v naslednjih treh mesecih iz Kenije proti Somaliji ne bo poletelo nobeno potniško letalo. KCAA svoje odločitve še ni utemeljila, njen direktor je izjavil le, da je bila odpoved letov odločitev kenijske vlade. Poteza kenijskih oblasti je bila nepričakovana, saj sta Somalija in Kenija prejšnji teden po šestih mesecih znova vzpostavili diplomatske stike. Decembra lani jih je somalska vlada namreč prekinila, ker je Kenija v prestolnici Nairobi gostila vodstvo države Somaliland, ki je Somalija ne priznava. Prav tako sta državi v sporu glede lastništva nad delom Indijskega oceana, bogatega z nafto.

V Kijevu so ukrajinske varnostne službe opravile hišno preiskavo na domu Vladimirju Putinu naklonjenega ukrajinskega politika in oligarha Viktorja Medvedčuka. Osumljen je državne veleizdaje in ilegalnega izkoriščanja naravnih virov na Krimskem polotoku, ki je pod rusko okupacijo. Medvedčuk je vodja najmočnejše ukrajinske opozicijske proruske stranke Za življenje in je zato trn v peti ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu]. Prav tako je naklonjen ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, s katerim ima redne stike. Februarja je ukrajinski varnostni svet Medvedčuku in njegovim družinskim članom zamrznil finančna sredstva v državi in jim onemogočil poslovanje znotraj Ukrajine. Medvedčukova stranka je hišno preiskavo in sankcije proti svojemu vodji označila za politično maščevanje.

V sklepnem obdobju predsedovanja Evropski uniji je Portugalska v Lizboni gostila konferenco notranjih ministrov Evropske unije, na kateri so v sodelovanju z ministri nekaterih afriških držav razpravljali o vračanju migrantov v Afriko. Pogovori so se večinoma vrteli okrog predloga, ki predvideva vseevropski dogovor z afriškimi državami o migracijah. Trenutno se o migrantski politiki z afriškimi državami vsaka članica EU pogaja sama. Vidnejših sprememb evropske migracijske zakonodaje prvi dan konference ni prinesel. Srečanja se je udeležil tudi slovenski notranji minister Aleš Hojs.