Britoff najdbe evropske hrbtenice

0700

Komisija britanskega parlamenta za preiskavo porasta antisemitizma želi pravniško mnenje o razširitvi pregona slednjega v divjini interneta. Komisija se sklicuje na študijo Gibanja za skupno varnost, ki je na družbenih spletiščih zaznalo porast incidentov antisemitističnega sovražnega govora. Med zadnjim izraelskim pokolom v Gazi so se množili hashtagi, ki so se nanašali na Hitlerja in holokavst, medtem ko je hitler-was-right ‘trendal’ lanskega julija. Končni cilj komisije je razširitev prijemov spletnega pregona pedofilije na antisemitistične izjave. Komisija seveda ni izpostavila porasta sovražnega govora, uperjenega proti muslimanom.

Kadar se govori o odnosu med Izraelom in Palestino, se pri obravnavi izraelske politike ne sme posploševati v smeri splošnega prepričanja judov. Po svetu je namreč mnoštvo judovskih skupnosti, ki izraelsko državno politiko obsojajo. Najnovejše nestrinjanje je izrazilo 500 rabinov iz Izraela, Velike Britanije, Združenih držav Amerike in Kanade, ki so pozvali izraelskega premiera Benjamina Netanjahuja, naj preneha z rušenjem palestinskih domov. Pred kratkim je Bibi namreč napovedal uničenje štiristo hiš na okupiranem Zahodnem bregu.

Bivši generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan je ameriško ilegalno invazijo Iraka označil za napako. Obenem je po njegovem mnenju botrovala nastanku zloglasne Islamske države, ki jo zahodni križarji ob pomoči regionalnih lakajev s polnim zanosom bombardirajo iz zraka. V Čezlužju je bil po dveh letih  iz zapora izpuščen John Kiriakou, bivši uslužbenec Cie, ki je javnost seznanil z ameriškim programom mučenja. V prvem intervjuju na prostosti za ruski portal Sputnik je poudaril, da je bivši predsednik Bush mali vojni zločinec, saj je poznal podrobnosti in osebno odobril program mučenja.

0800 _ Najdba nemško-francoske hrbtenice

Med vikendom sta Putinov kremeljski brlog nepričakovano obiskala predstavnika osrčja stare celine, natančneje nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Francois Hollande. Izjemnost srečanja je bila v odsotnosti ameriških in britanskih predstavnikov. Obenem so se pogovori odvijali brez pribočnikov, le na šest oči voditeljev in ušesa njihovih prevajalcev. Ugiba se, da niti nemška kanclerka niti francoski predsednik nista želela kakršnegakoli uhajanja informacij iz morebitne pete kolone svojih svetovalcev. Šušlja se namreč o prvih znakih nestrinjanja med kontinentalno Evropo in anglosaškimi vojnimi huskači. Združene države Amerike so se namreč resno igrale z idejo, da pričnejo ukrajinsko vojsko uradno zalagati z vojaško pomočjo.

V luči ameriških blodenj se je Nemčija morebiti zavedla, da ni vredno še dodatno mazati vzhodnega praga s fekalijami. Trenutni spor z Rusijo je namreč po godu Američanom, medtem ko zaostruje politične in ekonomske odnose zahodnega dela evrazijske nadceline. Namere Merklove je seveda podprl tudi njen zunanji minister Steinmeier, ki je odločno nastopil proti ideji o zalaganju Ukrajine z orožjem. Sedaj Merklova načrtuje obisk ameriškega predsednika Obame, medtem ko so za sredo predvideni sveži pogovori v beloruskem Minsku, na katerih bo prisoten tudi ukrajinski predsednik Porošenko.

Slednji se je sicer blamiral na minhenski varnostni konferenci, kjer je na podiju mahal z ruskimi pasuši, najdenimi na vzhodu Ukrajine. Najdba naj bi dokazovala prisotnost ruskih vojakov. Težava navedb je odlična ohranjenost pasušev, najdenih na vojnem območju, kakor tudi dejstvo, da morajo ruski vojaki med aktivnim služenjem v vojski svoje pasuše oddati. Porošenkove navedbe so odjeknile tudi na družbenih spletiščih, kjer so ljudje zbijali šale - ruski tajni specialci, ki naj bi masovno posredovali v Ukrajini, bodo nedvomno pri sebi imeli osebne dokumente ...

Situacija je seveda še daleč stran od razrešitve. Najprej se ne ve, ali se bosta Merklova in Hollande resnično zoperstavila Američanom. Dejstvo je, da je ameriški govor o zalaganju orožja sprožil negativne reakcije med nemško in francosko javnostjo. Iz politične pozabe je stopil tudi bivši francoski predsednik Sarkozy z izjavo, da si vzhod Ukrajine zasluži močno avtonomijo. Pomnimo, Sarkozy je posredoval pri razrešitvi rusko-gruzijske vojne leta 2008, ko je gruzijski predsednik Saakašvili ob spodbudi ameriškega senatorja John McCaina pričel z obstreljevanjem Abkazije in južne Osetije. Drugič, kakor je opozoril tudi ruski zunanji minister Lavrov, nadaljevanje agresije na vzhodu Ukrajine bo otežilo mirovni proces. Najmlajša novica je tista o mogočni eksploziji blizu mesta Gorlowka. Po prvih podatkih naj bi ukrajinske sile s taktično raketo razstrelile kemični obrat.

Za konec čestitajmo še slovenskemu predsedniku Pahorju za intervju na programu Russia Today. Med pogovorom je, ne da bi upošteval kompleksnost in nepreglednost ukrajinske situacije, govoril o ruskem vojaškem posredovanju. Glede na pomembnost ruskega trga za Slovenijo je izjemno smotrno, da kot predstavnik države orisujemo situacijo črno-belo, namesto da bi ubrali sredinsko pot diplomatskega govora, ali ne? Med dvoplusdobrim občudovanjem velepredsednika se obenem poslavljamo.