Britoff nemogočega amandmaja

Preteklost ni mrtva

Pozdravljeni v drugem sredinem BritOFFu, ki kot ponavadi brska po preteklosti. Tokrat o izvoru 25. amandmaja ameriške ustave. Gre za  enega zadnjih dodatkov ameriški ustavi, ki je z izjemo nekaj ključnih sprememb, ki so na primer odpravile suženjstvo, nespremenjena že od konca 18. stoletja. 25. amandma, ki je v veljavo stopil leta 1967, govori o zamenjavi predsednika v primeru, da je ta nezmožen opravljati svojo funkcijo. Čeprav se ta amandma sedaj poskuša uveljaviti za odstranitev predsednika Trumpa zaradi njegovega spodbujanja protestov, ki so se končali z vdorom v Kapitol, je bil amandma spisan eksplicitno za primer fizične nesposobnosti predsednika. Sestavljen je bil na višku hladne vojne v prepričanju, da mora biti ameriški predsednik v vsakem trenutku pripravljen, da odloča dobesedno o koncu sveta.
 
Ameriška ustva, ki jo je sestavila ustavodajana konvencija leta 1787 v Filadelfiji, sicer v drugem členu določa, da  predsednika v primeru odstavitve s položaja, smrti ali nezmožnosti nadaljevanja z opravljanjem dolžnosti zamenja podpredsednik. A več ustava na predpisuje, niti tega, ali podpredsednik dejansko priseže kot novi predsednik ali je zgolj vršilec dolžnosti. Tovrstna vprašanja je leta 1841 razrešilo imenovanje podpredsednika Johna Tylerja na predsedniški položaj, potem ko je William Henry Harrison umrl zgolj po enem mesecu predsednikovanja, saj je na lastni inavguraciji staknil pljučnico.
 
Vprašanje zdravstvenega stanja predsednika je v naslednjih desetletjih skrbelo predvsem tiste, ki so sedeli v vladnem kabinetu. Bolezni predsednikov so administracije namreč skrbno skrivale pred javnostjo. Najboljši primer tega je bilo zadnje leto in pol predsednikovanja Woodrowa Wilsona, ki je konec leta 1919, nekaj mesecev po tem, ko se je vrnil s pariške mirovne konference, s katero se je zaključila prva svetovna vojna, doživel možgansko kap. Willson je bil v preostanku svojega mandata večinoma prikovan na posteljo in več tednov ni imel stika z nikomer, razen z ženo in zdravnikom. Prav njegova nezmožnost političnega delovanja je bila ključen razlog za to, da ZDA nikoli niso vstopile v Ligo narodov, ki je bila ustanovljena na konferenci v Parizu.
 
Škandaloznost Wilsonovega zdravstvenega stanja v ključnem času po koncu prve svetovne vojne je bila močno v zavesti predsednika Dwighta Eisenhowerja in njegovega vladnega kabineta leta 1955, ko je predsednik doživel srčni napad in je moral na nujno operacijo srca. Eisenhower je nato dve leti pozneje doživel še drugi srčni napad. Ob obeh priložnostih več tednov ni mogel opravljati svoje funkcije, zato je vodenje vlade prevzel podpredsednik Richard Nixon.
 
Washington, ki je tudi v najboljših časih nagnjen k hudi paranoji,  je na vrhuncu hladne vojne zato hudo skrbelo, da ne bi Sovjetska zveza, vedno na oprezu za šibkostjo kapitalistov,  izkoristila zdravstvene krize v Beli hiši za napad na Berlin ali za izvedbo druge diplomatske ali vojaške akcije, morda celo jedrskega udara. Zaradi tega je predsednik Eisenhower naročil ministrstvu za pravosodje, naj za tak primer pripravi amandma ustave in druge zakonske akte. Poleg naravne bolezni so takrat ameriški strategi razmišljali tudi o primeru, ko bi dobršen del ameriškega vodstva upepelil jedrski napad na ZDA.  Eisenhower je po svoji prvi bolniški odsotnosti z Nixonom skelni pisni dogovor o prenosu oblasti, a je pravosodno ministrstvo nato podalo mnenje, da tak dokument ne more imeti pravne veljave.
 
A kongres amandmaja, ki ga je pripravilo pravosodno ministrstvo, ni želel potrditi. Kongresniki namreč niso bili prepričani, da je sploh potreben in da bi smel obstajati mehanizem, po katerem podpredsednik v vladnem kabinetu zahteva glasovanje o odstavitvi predsednika. Mnenje v kongresu se je spremenilo po atentatu na predsednika Johna Kennedyja leta 1963. Tudi njegov podpredsednik in naslednik Lyndon Johnson je imel namreč nekaj let prej, ko je vodil senat, hud srčni napad, novi amandma pa je razreševal tudi vprašanje imenovanja novega podpredsednika. Pred tem je namreč v primeru menjave v Beli hiši zaradi smrti predsednika novi predsednik izpeljal mandat do konca brez svojega novega podpredsednika. V šestdesetih letih se je to ameriški politiki zdelo nespremenljivo tveganje. 25. amandma je podporo v kongresu dobil leto in pol po umoru Kennedyja, potem ko so ga ratificirale tudi zvezne države, pa je 25. amandma stopil v veljavo leta 1967.

Novice

Ameriški podpredsednik Mike Pence je zavrnil možnost, da bi s sklicevanjem na 25. amandma ameriške ustave zahteval odstranitev predsednika Donalda Trumpa s položaja. K temu ga je zaradi nedavnega vdora pro-trumpovskih protestnikov v Kapitol pozval predstavniški dom. 25. amandma je napisan za primer zamenjave predsednika na podlagi njegove fizične nezmožnosti opravljanja dolžnosti. Sproži ga lahko predsednik in o tem glasuje vladni kabinet ali pa je postopek podoben postopku ob ustavni obtožbi, ki smo ga lahko spremljali pred enim letom, sedaj pa bomo očitno priča še enemu poskusu. Demokrati namreč nameravajo še danes začeti nov poskus odstranitve Trumpa. Predsednik tokrat ne more računati na tako trdno podporo svoje stranke, saj je več kongresnikov iz republikanske stranke že napovedalo, da bodo novo ustavno obtožbo podprli.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je na sestanku z ambasadorji evropskih držav, ki so ga prenašale tudi televizijske mreže, povedal, da želi izboljšati odnose med Turčijo in Evropsko unijo. Dan pred tem sta Turčija in Grčija napovedali, da sta se dogovorili za nadaljevanje pogovorov glede razdelitve pravic koriščenja morja in morskega dna v vzhodnem Sredozemlju.

Janez Janša je tokrat bolj v vlogi zdravstvenega ministra skupaj z direktorjem NIJZ Milanom Krekom predstavil načrt cepljenja v prvih mesecih tega leta. Slovenija bo do marca prejemala med 16 in 17 tisoč odmerkov cepiva na teden. To bo zadostovalo za cepljenje zdravstvenih delavcev in starejših od 80 let. Stanovalci in zaposleni v domovih za starejše bodo proti koncu januarja že dobili tudi odmerek cepiva, s tritedenskim zamikom od prejetja prvega odmerka pa jim bodo sledili tudi ostali. V februarju se bo začelo tudi cepljenje starejših od 70 let. Pri vsem se bodo upoštevale tudi druge okoliščine posameznikov, na primer ranljivost zaradi kroničnih bolezni. Janša je povedal še, da bomo z ostrimi ukrepi proti širjenju bolezni živeli vsaj do pomladi.