Britoff nepalskih sindikalistov

OSMA

Turška vlada pod vodstvom Stranke za pravičnost in razvoj, krajše AKP, je guvernerju province Mardin na jugovzhodu države odvzela vsa pooblastila in jih podelila vojski. V mestu Nusaybin v tej provinci namreč že 29. dan velja neprekinjena policijska ura, turške varnostne sile pa se spopadajo z borci in borkami Delavske stranke Kurdistana, s kratico PKK. Zaradi nezadostnega sodelovanja guvernerja pri turškem obstreljevanju lastnih državljanov bo zdaj njegovo vlogo opravljal kar oficir, ki v mestu vodi vojaške operacije. Vojska je ob tem napovedala, da bo prvič od poletja, ko v kurdskih mestih potekajo akcije oziroma, kot temu pravijo oni, očiščevanja območja, uporabila tudi letalstvo. Ker naj bi bile v stavbah podstavljene bombe, ki onemogočajo vojaško napredovanje, bodo v naslednjih dneh iz zraka zbombardirali približno 200 stavb v šestih soseskah. Mesto je sicer štelo 90 tisoč prebivalcev, vendar sta dve tretjini že pobegnili. Informacij o številu mrtvih na katerikoli strani, razen posameznih poročil, ni.

Grška vlada je obsodila ravnanje makedonskih varnostnih sil, ki so včeraj v Idomeniju na meji med državama s solzivcem, gumijastimi naboji in šok granatami razgnali begunce, ki so se poskušali prebiti v Makedonijo. Pri tem je bilo ranjenih več kot tristo ljudi, večina je imela težave z dihanjem, nekatere pa so poškodovali tudi gumijasti naboji. V Idomeniju je trenutno 11 tisoč beguncev, po informacijah grških oblasti pa je do nasilja grške policije prišlo, potem ko se je ograji približalo nekaj deset beguncev, ki so prosili za odprtje vrat. Kasneje se jim je pridružilo še več ljudi, situacija pa je hitro eskalirala.

Ukrajinski premier Arsenij Jatsenjuk je v sinočnjem nagovoru narodu napovedal, da bo v torek odstopil. Po dolgo trajajočem sporu s predsednikom Petrom Porošenkom sta Jatsenjuka namreč zapustili Porošenku zvesti stranki. Premier je sicer opozoril, da je vladna kriza umetno ustvarjena, nasprotna stran pa mu očita predvsem propadajoče gospodarstvo in prepočasno izvajanje reform, ki so potrebne - kakšno presenečenje - za naslednje posojilo Mednarodnega denarnega sklada.

DESETA

Združenje delodajalcev na Cipru je predstavilo svoj predlog, s katerim želijo omejiti stavke, predvsem v javnem sektorju. Pravijo, da je gospodarstvo zelo ranljivo, zahteve sindikatov pa absolutno previsoke, tako da država po njihovem mnenju nujno potrebuje to možnost omejevanja stavk, da zaščiti samo sebe. Predvsem jih skrbi, da bi se nadaljevale stavke v zdravstvu, kjer so dvotedensko stavko zaradi napovedanih reform ravnokar zaključile medicinske sestre, ter v energetiki, kjer se obeta privatizacija, industrijske akcije delavk in delavcev pa bi ji pomenile nezaželeno oviro. Svoj predlog je združenje že poslalo predsedniku države in ministrom, v primeru podpore spremembi zakonodaje bi do te lahko prišlo še letos.

V Katmanduju je bilo aretiranih okoli deset sindikalistov, potem ko so se udeležili protestne akcije z zahtevo po spremembi volitev vodstva sindikata državnih uradnikov in uradnic. V protestu so namestili ključavnice na eno od ministrstev, kjer je zaposlen komisar za volitve. Štirje izmed sindikatov menijo, da je sistem volitev slab in je nujna odstranitev volilnega praga dvajsetih odstotkov prejetih glasov, ki so potrebni za zmago. Tovrstni prag ne obstaja za volitve na državni ravni, kljub temu pa je država tista, ki je pravilo uvedla za volitve v sindikatu.

Kljub temu da večina britanskih sindikatov podpira obstanek države znotraj EU, se je tokrat oglasil sindikat delavcev v železniškem prometu, pomorstvu in prevozništvu, ki temu mnenju nasprotuje. Verjamejo namreč, da so številne prednosti za delavstvo, ki naj bi jim jih podarila EU, navaden mit ter da je nasprotno to institucija, močno povezana s privatizacijo, varčevanjem in napadi na demokracijo. V britanskem primeru to pomeni predvsem pritiske k privatizaciji nacionalnih železnic, kar bi imelo pomembne učinke tudi na zaposlitve v sektorju.