Britoff neplačanega dela v gospodinjstvu

DEVETA

V strogo varovanem zaporu Koridallos v Atenah se je začelo sojenje 69 članom neonacistične Zlate zore. Sojenje, ki mu bo prisostvovalo več 100 odvetnikov, vključuje tudi 13 poslancev, osredotočilo pa se bo na tri dogodke. Gre za umor raperja Pavlosa Fisasa, napad na egipčanske ribiče in poskus umora sindikalista, povezanega z neko komunistično skupino. Obtoženim očitajo sodelovanje v kriminalni združbi in druga kazniva dejanja, ki so odvisna od njihove vloge v organizaciji. Predvideno je, da bo sojenje trajalo najmanj leto in pol in najbrž zapečatilo parlamentarno usodo te stranke, ki je kljub vsemu na zadnjih volitvah z dobrimi šestimi odstotki glasov postala tretja največja stranka. Sojenje spremljajo tudi številni protesti široke fronte antifašistov po celi Grčiji, v okolici zapora pa je občinski svet zaradi nasprotovanja nacistični skupini zaprl vse šole in delovna mesta.

Zvezni preiskovalni urad, po domače FBI, je v ameriški zvezni državi Colorado aretiral dva aktivna vojaka ameriške vojske in enega bivšega pripadnika te mogočne institucije. Osumljeni so namreč, da so iz oporišča Fort Carson ukradli več različnega orožja, tudi minomete, avtomatske puške in raznovrstno drugo opremo. Vse skupaj so nato precej pod ceno prodajali na spletišču eBay, kjer jih je opazila tudi policija in jih aretirala, ko so njihovmu pripadniku pod krinko poskusili prodati nekaj svojega plena.

Predvolilna kampanja v Turčiji je v polnem teku. Vladajoča Stranka za pravičnost in razvoj se je med vikendom spet blamirala s svojimi izjavami, ko je premier Ahmet Davutoglu izjavil, da v njihovem programu mirovni proces s Kurdi ni omenjen, ker so se strani programa s to vsebino na relaciji med stranko in tiskarno čudežno izbrisale z USB-ključka. Ima pa volilni boj tudi bolj resne elemente. V noči na nedeljo so tako neznanci iz avta streljali na štab prokurdske Ljudske demokratske stranke s kratico HDP v Ankari. V streljanju ni bil nihče ranjen, domnevna storilca pa sta že bila zaslišana.

DESETA

V Ekvadorju so bile sprejete reforme delavske zakonodaje, ki v temelju spreminjajo način dojemanja gospodinjskega dela. Delo, ki ga v veliki meri opravljajo ženske v privatni sferi, bo zdaj - tako kot druge oblike dela - delavkam zagotavljalo določeno socialno varnost. Delo v gospodinjstvu je zdaj pripoznano, v sistem socialne varnosti pa bo prek tega na novo vključenih več kot milijon in pol ljudi.

Predsednik Ekvadorja Rafael Correa, predlagatelj sprememb, pravi, da je zdaj država prava predstavnica socializma 21. stoletja. Zakon je bil potrjen z 91-imi glasovi za in 29-imi proti, gre pa za posodobitev zakona iz leta 1938. Kritični so predvsem delodajalci, ki pravijo, da gre za samostojno delovanje ministrstva, ki je spregledalo sicer obvezna tripartitna pogajanja med predstavniki vlade, delodajalcev in delavcev. Moti jih ukinitev pogodbe za določen čas in pa določba, da najslabše plačani delavec ne sme biti plačan manj kot eno dvajsetino plače vodilnih.

Poleg omenjenih sprememb se reforme dotikajo še številnih drugih področij. Uvedene so bile dodatne zaščite sicer najbolj diskriminiranih skupin, kot so noseče ženske, ljudje afriških korenin in LGBT oz. lezbične, gejevski, biseksualni in transseksualne delavke in delavci. Lotili so se tudi omejevanja prekarizacije delovne sile. Od januarja 2016 bodo tako morale biti vse pogodbe o zaposlitvi sklenjene za nedoločen čas. Če bo delodajalec delavko ali delavca nezakonito odpustil, bo osebi moral izplačati celoletno plačo.

Za konec omenimo še postopek oblikovanja samega zakona. Že začetek postopka je zaznamovala visoka podpora, ko se je 100.000 ljudi pridružilo predsedniku države na shodu ob predaji osnutka sprememb predsedniku vlade. Civilna družba je imela aktivno vlogo tudi kasneje, saj so predstavniki 35-ih organizacij dobili možnost posvetovnja znotraj Komisije za delavske pravice in socialno varnost.