Britoff neraziskanih umorov in diskriminacije

SEDMA

Google, Microsoft in Apple se zagovarjajo pred avstralskim Referenčnim odborom za ekonomijo. Tematika je izogibanje plačevanju davkov, korporacije pa pojasnjujejo različne tokove lastnih profitov. Gre za posledico odločitve članic Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj, da se bodo bolj resno posvetile utaji davkov multinacionalk. V zaslišanju zaenkrat ni prišlo do večjih presenečenj, a noben od predstavnikov podjetij zaenkrat ni uspel direktno odgovoriti na vprašanje, koliko zaslužkov gre v davčne oaze. Imajo še čas, zaslišanje bo namreč potekalo še dva dni.

Erna Solberg, norveška predsednica vlade, se je Romom v imenu države opravičila za dogajanje pred in po drugi svetovni vojni.  Poleg opravičila za diskriminacijo je ponudila tudi plačilo odškodnin, da se vsaj delno popravijo krivice iz tega temnega obdobja norveške zgodovine. Ena izmed diskriminatornih norveških politik tistega časa je bilo na primer preprečevanje vrnitve Romov v državo, kar je za nekatere pomenilo smrt v koncentracijskem taborišču. S sedanjo gesto se je končno ugodilo zahtevi romske skupnosti, ki si za tovrstno priznavanje in poplačilo prizadeva že 25 let.  

Palestinska policija širi svojo geografsko pristojnost. Po dogovoru z Izraelom bodo sedaj palestinski policisti preganjali zločince v mestih Abu Dis, A-Ram in Biddu v bližini Jeruzalema. Ta so bila do sedaj pod nadzorom izraelskih sil, s spremembo pa se izpolnjujejo določila starega dogovora. Tovrstna sprememba nakazuje na uspešno nadaljevanje sodelovanja izraelskih in palestinskih sil na Zahodnem bregu in je v veselje predvsem zahodnim diplomatom, ki v tem vidijo učinkovit način preprečevanja potencialne nove intifade.

OSMA

Medtem ko ameriška policija na ulicah še naprej strelja neoborožene in nenasilne afroameričane, pa se razkriva tudi sicer malenkost bolj prefinjen institucionalni rasizem kanadske policije. Medijska hiša CBC je namreč kontaktirala družine umorjenih in pogrešanih prebivalk staroselskih skupnosti, katerih družine so milo rečene nezadovoljne z delom policije. V zadnjih 50 letih naj bi bilo namreč kar 230 primerov, ki so vključevali pogrešane ali umorjene ženske iz teh skupnosti, nerazrešenih. Kanadska policija sicer pravi, da je stopnja uspešnosti razreševanja primerov podobna kot pri ostalem delu prebivalstva, vendar pa zgodbe družin pričajo o poniževalnem odnosu policije, ki ji očitajo tudi neaktivnost.

Člani družin so tako na lestvici od ena do deset delo policije ocenili s povprečno oceno 2,8. Čeprav je slaba ocena morda razumljiva, ker je izginotje družinskega člana travmatična izkušnja in ob nerazrešenem primeru ostaja vtis, da ni bilo storjeno dovolj, pa so se mnoge družine tudi neposredno soočile z diskriminacijo. V primerih staroselk tako policija mnogokrat ni želela začeti iskanja pogrešane osebe, pogrešanim ženskam iz staroselskih skupnosti pa se je očital tvegan življenjski slog, zaradi katerega naj bi bilo normalno, da prekinejo stik z družinami. Tvegan življenjski slog je seveda evfemizem za uporabo drog in prostitucijo. Nekatere družine tudi trdijo, da od policije niso prejele nobenih klicev ali poizvedovanj o izginotju ali umorih njihovih najdražjih.

Socialni položaj staroselskih skupnosti je sicer bistveno slabši v primerjavi z ostalimi Kanadčani. Kljub temu, da so zakonsko njihove pravice zelo dobro urejene, je njihov povprečni dohodek za tretjino nižji, nezadostna pa je tudi infrastruktura. Živjenjska doba v staroselskih skupnostih je celo 14 let manj kot med ostalimi Kanadčani. Šokantni so tudi iz tega izhajajoči podatki o kriminalu, saj imajo staroselci kar sedemkrat večjo možnost, da bodo umorjeni in dvakrat večjo možnost, da bodo žrtve nasilja. Nadpovprečno razširjena je tudi uporaba opojnih substanc, staroselci pa predstavljajo kar četrtino zaprtih moških v Kanadi in tretjino zaprtih žensk, kljub temu, da predstavljajo le tri odstotke prebivalstva.