Britoff novih poti

Surovine

Tokrat novicam o plinu, natančneje o Gazpromu. Plinsko podjetje, ki ga s polovičnim lastniškim deležem obvladuje Rusija, je bilo v zadnjem tednu deležno kar nekaj dobrih novic. Cene plina v dnevnem trgovanju v Evropi so v zadnjem mesecu rasle najhitreje v zadnjih sedmih letih in so od rekordno nizkih cen konca lanskega poletja pridobile že 50 odstotkov. Dvignile so se tudi cene plina, vezanega v dolgoročnih pogodbah, v katerih je cena vezana na ceno nafte.

Zadnja dobra novica za Gazprom pa je prišla ta teden. V ponedeljek je komisarka za konkurenčnost Margrethe Vestager sporočila, da ruskemu plinskemu velikanu za izkoriščanje monopolnega položaja pri dviganju cen v vzhodnih članicah Evropske povezave ne bo naložila denarnih kazni. V zameno bo Gazprom ugodil zahtevam komisije, ki želi odpreti trg plina v Evropski Uniji. Dogovor zadeva tri področja: ukinitev določb v pogodbah o dobavi plina, ki kupcem preprečujejo nadaljnjo čezmejno prodajo plina, načine določanja cen plina in dogovore o infrastrukturi. Na vsakem od teh področij je Gazprom ugodil zahtevam komisije.

Najpomembnejši del dogovora zadeva medsebojno trgovino plina med Evropskimi državami. Gazprom bo iz pogodb umaknil vse določbe, ki trenutno omejujejo nadaljnjo prodajo plina v baltskih državah, Bolgariji, na Poljskem, Slovaškem in Češkem. Poleg tega bo dovoljen virtualni prenos plina med državami, kar naj bi rešilo problem visokih cen plina v vzhodnoevropskih in baltskih državah. Te so bile do sedaj prisiljene pristajati na precej višje cene ruskega plina kot Zahodna Evropa, ki ima dostop do nizozemskega in norveškega plina iz Severnega morja. Poleg tega bo pri izračunu cene plina v dolgoročnih pogodbah večjo vlogo dobila višina cen na plinskih vozliščih, kjer se s plinom trguje na odprtem trgu, zmanjšal pa se bo vpliv cene nafte. Gazprom se je poleg tega odpovedal zahtevam po odškodnini za škodo, ki jo je utrpel zaradi nasedlega projekta Južni tok. Ta je propadel po tem, ko je od njega pod pritiskom Bruslja odstopila Bolgarija.

Kljub tem zagotovilom so vzhodnoevropske države vseeno nezadovoljne z odločitvijo komisije, da ne oglobi Gazproma. Bojijo se namreč, da bo obnašanje Gazproma odvisno od politične volje njegovih kupcev v Evropi, da na morebitne kršitve dogovora odgovorijo z pritožbami na Evropsko sodišče. Če bi bile te uspešne, bi lahko Evropska komisija Gazpromu naložila kazen v višini desetine njegovih prihodkov. Vzhodnoevropske in baltske države poleg tega skrbi dejstvo, da se s sprejetjem dogovora še zmanjšuje možnost, da bi Evropska komisija preprečila gradnjo plinovoda Severni tok 2. Tega podpira predvsem Nemčija, nasprotujejo pa mu vzhodnovropske države. Za te je vprašanje dobave plina ključno geopolitično vprašanje, nezanemarljivi pa so tudi gospodarski učinki. Namen Severnega toka je, da nadomesti plinovode, ki sedaj tečejo čez Ukrajino. Evropske države, ki jih plin prečka na poti v Nemčijo, imajo od tranzitnih dajatev precejšnje dobičke - največ Slovaška, ki ji tranzit plina prinese 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda. Neuradno se je komisija že odločila, da Severnemu toku prižge zeleno luč, a so se v Bruslju odločili počakati na zaključek letošnjih nemških volitev.

Dogovor z Gazpromom ni dokončen, saj imajo sedaj evropski kupci in konkurenčna podjetja sedem tednov časa, da  vložijo pritožbe. Kljub vsemu doseganje dogovora pomeni precejšnjo spremembo razmerij na evropskem trgu plina. Od rusko-ukrajinskih plinskih sporov v letih 2006 in 2009 si je Evropska unija prizadevala za diverzifikacijo virov plina, ki Evropi zagotavlja 20 odstotkov energije. Pri tem je bila neuspešna in Gazprom je svoj tržni delež lani še povečal, iz 30 na 35 odstotkov. Nova pogodbena pravila, nižje cene zaradi potencialne konkurence utekočinjenega plina iz ZDA in Avstralije ter povečanje nakupa plina po dnevnih cenah namesto po dolgoročnih pogodbah so naredila iskanje novih virov manj smiselno.

K večji pripravljenosti na pogajanje o ceni in pravilih trgovanja je močno prispevalo tudi dejstvo, da Gazprom ni več tako vsemogočen kot pred desetletjem. Medtem ko pri izvozu plina iz Rusije uživa monopol, se na domačem trgu sooča z vedno večjo konkurenco. Podjetje ima težave tudi pri gradnji novega plinovoda, ki bo sibirski plin pripeljal na Kitajsko. Vrednost Gazproma je na Moskovski borzi iz 360 milijard evrov leta 2008 padla na današnjih 50 milijard. Gazprom tako danes kljub povečanemu tržnemu deležu evropski trg potrebuje bolj kot v preteklosti, Evropa pa ima z večjim naborom ponudnikov plina močnejše pogajalske pozicije.

Jutranje novice

Pregled jutranjih novic začenjamo na Nizozemskem, kjer so potekale prve izmed letošnjih Evropskih volitev. Desničarski populist Geert Wilders ni upravičil napovedi predvolilnih anket. Končal je daleč za desnosredinskim premierjem Markom Ruttejem. Temu je pomagala visoka volilna udeležba, ki je bila z 81 odstotki najvišja v zadnjih tridesetih letih. Po več kot 90 odstotkih preštetih glasov kaže, da bo v 150-članskem parlamentu Ruttejeva stranka imela 33 sedežev, Wildersovi svobodnjaki 20, sedež manj pa dve sredinski stranki. Sledijo socialisti in zeleni, oboji s 14-imi poslanci. Liberalci so sicer izgubili četrtino sedežev, a jim razdrobljenost ostalih strank kljub temu zagotavlja močno izhodišče v zahtevnih koalicijskih pogajanjih. Za koalicijo bo namreč verjetno potrebnih kar pet strank.

Sodišče na Havajih je ustavilo še drug Trumpov poskus, da s predsedniškim dekretom ustavi prihode iz nekaterih večinsko muslimanskih držav. Sodišče je ugotovilo, da gre kljub tokrat bolj previdnemu jeziku še vedno za prepoved, ki cilja določeno versko skupino. Pri tem je sodišče upoštevalo tudi predhodne izjave Trumpa, ki je pred volitvami pozival k prepovedi vstopa muslimanov v ZDA. Odločitev sodišča je začasna, velja pa za celotno državo. Ukaz o prepovedi vstopa v državo bi sicer moral začeti veljati danes.

Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Zdenka Čebašek-Travnik ni prestala sinočnjega glasovanja o nezaupnici. Podprlo jo je 35 članov skupščine, proti pa jih je glasovalo 42. Čebašek-Travnik se je odločila, da bo kljub temu ostala na položaju predsednice. V izjavi medijem je zapisala, da glasovanje nima nobenih pravnih posledic, rezultat pa ji pomeni napotilo za nadaljnje delo. Naslednji preizkus podpore predsednici bo čez nekaj tednov, ko bo skupščina odločala o kandidatih predsednice za izvršilni odbor.