BritOFF o vetrnicah in koconogih kurah

8:05

Veliki zmagovalki včerajšnjega odločanja evropskih zunanjih ministrov o premiku sedežev dveh evropskih agencij iz Velike Britanije sta Nizozemska in Francija. Sedež Evropske agencije za zdravila bo po odhodu Velike Britanije iz EU tako v Amsterdamu, sedež Evropskega bančnega organa pa v Parizu. Obema mestoma je sedež agencij pripadel z žrebom, saj so evropski zunanji ministri nad glasovanjem po vzoru Eurosonga enostavno obupali. Sreča je pri žrebu za regulatorja zdravil zapustila Milano, sicer slovenskega favorita, z odločitvijo pa je bojda zadovoljnih okoli 900 zaposlenih, ki so se od vsega najbolj bali selitve v države vzhodne Evrope.

Ruska vremenoslovska agencija je potrdila, da je konec septembra na dveh merilnih postajah v južnem Uralu zaznala močno povečano vsebnost izotopa rutenij-106. Najbolj so bile povišane vrednosti rutenija-106 v pokrajini Čeljabinsk, kjer so naravno sevanje presegle skoraj za tisočkrat, v bližini te opazovalnice pa se nahaja predelovalnica odsluženega jedrskega goriva Majak. Ta je bila leta 1957 prizorišče jedrske nesreče, ko je eksplodirala cisterna z radioaktivno tekočino.

Ameriška vlada pa je razglasila, da bo leta 2019 ukinila posebno zaščito pred deportacijo, ki jo trenutno uživa približno 60 tisoč priseljencev iz Haitija. Priseljenci bodo morali svoj pravni status v Združenih državah Amerike urediti v 18-ih mesecih ali se vrniti na Haiti. Haiti, ki ga je leta 2010 prizadel hud potres, naj bi si po mnenju ameriške vlade že dovolj ekonomsko opomogel. Realno pa bi država za obnovo po oceni Medameriške razvojne banke potrebovala okoli 14 milijard dolarjev.

10:05

Pozdravljeni v današnjem britOFFU, kjer se posvečamo lokalnim novicam in dogodkom. Tokrat je završalo med Dravskimi elektrarnami Maribor in civilno iniciativo Ne veternicam, ki je sklicala novinarsko konferenco. Predmet spora je načrtovana postavitev vetrnih elektrarn na pobočju Košenjaka in Ojstrice, ki naj bi se po zatrjevanju iniciative nahajale preblizu lokalnih prebivališč in ogrožale ekosistem. Za pomoč pri upravnih postopkih so se povezali z Društvom za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Iniciativa Ne Vetrnicam je tako na občino Dravograd vložila zahtevo za spremembo občinskega prostorskega načrta, občina pa pristojnost za gradnjo vetrnic preusmerja na državo. Je pa potrdila, da je v veljavnem prostorskem načrtu podprla uporabo obnovljivih virov energije.

Dravske elektrarne Maribor so namreč že v začetku leta na Ministrstvo za okolje in prostor naslovile pobudo, naj načrtovano gradnjo osmih vetrnic vključi v državni prostorski načrt, o katerem bo vlada odločala predvidoma januarja. Od tega jih namerava zdaj zgraditi samo tri, saj se je v postopku na ministrstvu izkazalo, da gre dejansko za območje zaščitenih koconogih kur, kot trdijo podporniki iniciative. Društvo za opazovanje in proučevanje ptic je aprila namreč izdalo študijo območja Košenjaka, v katerem so ugotovili prisotnost večje populacije divjega petelina in gozdnega jereba. Posledično so kot primernega za gradnjo vetrnic potrdili zgolj jugovzhodni del grebena Košenjaka, kjer se koconoge kure ne nahajajo.

Načrtovane tri vetrnice z višino okoli 135 metrov in močjo 3,3 megavata naj bi stale na posesti kmeta Stanka Morija, ki ima v lasti približno 50 hektarjev Košenjaka. Dravske elektrarne Maribor naj bi z Morijem že sklenile dogovor o odkupu dela zemljišča, ki se nahaja na nadmorski višini 1245 metrov in se na občini zavezale k gradnji vzdrževalnih cest do vsake od treh vetrnic. Člani iniciative pa opozarjajo, da se najbližja hiša nahaja zgolj 400 metrov od predvidene lokacije ene izmed vetrnic.

Ni pa znano, kako potekajo postopki morebitnih zasebnih investitorjev, ki so se v sredini leta zanimali za gradnjo manjših vetrnic moči do enega megavata. Za majhne vetrnice lahko gradbeno dovoljenje namreč izda kar občina Dravograd sama.