BritOFF orožarskih poslov

Administracija predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa je odobrila 22 poslov prodaje orožja, skupaj vrednih 8,1 milijarde dolarjev, Saudovi Arabiji, Združenim arabskim emiratom in Jordaniji. S tem je zaobšla zakonsko določeni ustaljeni postopek, ki za tovrstne orožarske posle s tujimi državami zahteva odobritev kongresa, vendar v primeru razglašenih izrednih razmer ta ni potrebna. Prodaja orožja, ki naj bi po besedah zunanjega ministra Mika Pompea "utrdila stabilnost Bližnjega vzhoda in omogočila obrambo pred Iranom" in bila "enkratni dogodek", je tako še en košček v mozaiku skrhanih odnosov med predsednikom in kongresniki. Slednji so prodaji nasprotovali tudi zaradi verjetnosti, da bo Saudova Arabija orožje uporabila v vojni v Jemnu. Spomnimo, da sta obe zakonodajni telesi, senat in predstavniški dom, marca in aprila sprejeli resolucijo, da se Združene države Amerike iz nje umaknejo, ki pa jo je Trump blokiral z vetom.

Medtem je vršilec dolžnosti obrambnega ministra Združenih držav Amerike Patrick Shanahan sporočil, da bodo na Bližnji vzhod poslali še 1500 dodatnih vojakov, eskadriljo lovskih in eno izvidniško letalo. Odnosi med ZDA in Iranom se še nadalje zaostrujejo; minuli teden je Pentagon proti Perzijskemu zalivu poleg bombnikov B-52 poslal bojno ladjo USS Arlington, ki se bo pri nadzorovanju območja pridružila letalonosilki Abraham Lincoln.

V alžirski prestolnici Alžir so se že 14. teden zapored zbrali protestniki, ki sedaj zahtevajo zamik predsedniških volitev, načrtovanih za 4. julij. Obenem so zahtevali odhod vladajoče garniture, povezane z aprila odstopljenim predsednikom Abdelazizom Boutefliko, v prvi vrsti njegovega naslednika, začasnega predsednika Abdelkadra Bensalaha, in premiera Noureddina Bedouia, in vzpostavitev tranzicijske oblasti, ki bi revidirala ustavo ter zagotovila svobodne in poštene volitve.

Višje sodišče v Keniji je zavrglo primer, v katerem so pripadniki LGBTQ skupnosti s peticijo poskušali doseči odpravo 162. in 165. člena kazenskega zakonika. Ta sta v veljavi še iz časa, ko je bila Kenija britanska kolonija, ter prepovedujeta "homoseksualno vedenje" in predpisujeta do 14 let zaporne kazni, če je oseba spoznana za krivo takega ravnanja. Sodišče je argumente pobudnikov, da je zakonik diskriminatoren ter v neskladju z osnovnim človeškim dostojanstvom in pravico do zasebnosti, zavrnilo. Menilo je namreč, da so istospolna razmerja v nasprotju z navadami kenijskega ljudstva in vrednotami, zapisanimi v ustavi, omenjena člena pa naj se tako ne bi nanašala na določeno skupino ljudi, temveč zadevata vsakega posameznika, zato ne moreta biti diskriminatorna. Paul Muite, odvetnik Nacionalne komisije za človekove pravice gejev in lezbijk, poznane pod kratico NGLHRC, je na odločitev sodišča napovedal pritožbo.