Britoff označevanja staroselskega teritorija v Amazoniji

OSMA

V britanskem mestu Birstall je pod tremi streli padla laburistična poslanka Jo Cox. 52-letni napadalec, po poročanju medijev domačin Thomas Mair, jo je po prihodu iz lokalne knjižnice, kjer se je srečala z volivci iz svojega okraja, najmanj trikrat ustrelil in večkrat zabodel. V prerivanju je bil poškodovan tudi neki 77-letnik, ki je delal v bližini in poskušal preprečiti napad. Napadalec naj bi ob streljanju vpil “Britain first!”, kar nima le očitnih političnih konotacij, pač pa je pomenljivo tudi zato, ker je to ime britanske skrajno desne stranke, ki je znana po napadih na muslimane in levičarje. Cox je bila sicer pred prihajajočim referendumom glasna nasprotnica izstopa iz Evropske unije, zagovarjala pa je tudi nekoliko bolj velikodušno migrantsko politiko. Napadalce Maira so njegovi sosedi, kot je v takih primerih že običaj, opisali kot tihega samotarja.

Z druge strani Atlantika medtem sporočajo, da Omar Mateen, ki je odgovoren za pomor 49 ljudi v gejevskem klubu v Orlandu, ni imel nobenih povezav z Islamsko državo. Tako je med zaslišanjem pred senatom zatrdil šef Cie John Brennan, ki je dejal, da kljub domnevni Mateenovi prisegi zvestobe Islamski državi za razliko od na primer pariških napadov tega napada ni usmerjala ali načrtovala.

Tiskovna agencija, povezana z Delavsko stranko Kurdistana, krajše PKK, je objavila posnetke, ki dokazujejo, da turška vojska uporablja kasetne bombe. Te so zaradi povzročanja velike in nediskriminatorne škode prepovedane v več kot sto državah. Turčija, ki ni podpisnica konvencije o prepovedi tovrstnega orožja, bombe po poročanju kurdskih borcev uporablja v iraškem delu gorovja Zagros, kjer ima PKK številne baze. Take turške bombe so še posebej nevarne, ker je v večjem tulcu, ki ga izstrelijo iz turških letal, več manjših bomb, ki se razpršijo po območju. Nato se aktivira senzor, ki sproži eksplozijo ob kakršnemkoli stiku z bombo.

DESETA

Staroselska skupnost Munduruku v Braziliji se je lotila označevanja zemlje v Amazoniji. S tem želijo opozoriti, katera so tista ozemlja, katerih lastništva jim vlada ne priznava, in ustaviti gradnjo jezu na reki Tapajos. Posledice gradnje bi se pokazale predvsem v poplavljanju in deforestaciji dela Amazonskega gozda. Okoljevarstveni razlogi so del utemeljitve, zakaj boj proti jezu skupnosti vidijo kot globalni boj - gre namreč za enega največjih že tako izjemno ogroženih svetovnih gozdov.

Kot se spodobi v času volilnih kampanj, se avstralski politiki trenutno ukvarjajo z vprašanjem, na kakšen način urediti pravice staroselskih skupnosti v zakonodaji. Medtem ko že dlje časa potekajo postopki vključitve osnovnih pravic v ustavo, se zdaj namreč nekateri zavzemajo za bolj specifično in konkretno ureditev v obliki formalnega dogovora med državo ter Aborigini in drugimi staroselskimi skupnostmi. To zagovarjajo tudi nekateri predstavniki staroselcev, ki pravijo, da naj bo ustavna pripoznava le osnova, medtem ko je nujno treba priti do bolj podrobnega dogovora, ki se mu lahko pridružijo tako posamezne zvezne države na eni in staroselske skupnosti na drugi strani.

Kanadski premier Justin Trudeau se je sestal s staroselsko mladino iz odročnih krajev ter prisluhnil njihovim skrbem in predlogom. Predvsem v bolj oddaljenih in od večjih mest odrezanih krajih je vedno bolj jasen problem pomanjkanja zdravstvenih storitev, predvsem ko gre za mentalno zdravje, saj tudi med mladimi narašča število samomorov. Trudeau je za konec srečanja že imel pripravljeno oznanilo, in sicer, da bo vlada v naslednjih treh letih namenila dodatnih 70 milijonov kanadskih dolarjev za naslavljanje teh problematik.