BritOFF padca velikanov

10:05

Pozdravljeni v četrtkovem tehnološkem BritOFFU. Prejšnji teden velikanom na tem področju res ni bil naklonjen, zato se lotimo pregleda njihovih zagat kar po vrsti.

Sodelovanje s kitajskim telekomunikacijskim velikanom Huaweiem je po Googlu in Microsoftu včeraj odpovedal tudi razvijalec čipovja ARM. Konec tedna je ameriška vlada domačim podjetjem namreč prepovedala, da bi svoje izdelke brez posebnega zveznega dovoljenja prodajala Huaweiu, ki naj bi ogrožal domovinsko varnost. Kasneje je omejeno trgovanje sicer dovolila do sredine avgusta. Če je kitajski velikan ob izgubi Androida samo zamahnil z roko, češ da tako ali tako razvija svoj mobilni operacijski sistem, zna biti pri čipovju reakcija drugačna. ARM, sicer britansko podjetje v japonski lasti, s svojimi načrti čipov namreč oskrbuje praktično vse proizvajalce mobilnih procesorjev: ameriški podjetji Qualcomm in Apple, pa tudi korejski Samsung in seveda kitajski HiSilicon, ki ga uporablja Huawei. V internih dokumentih, ki jih je razkril BBC, ARM navaja, da svoje načrte razvija tudi v Teksasu in Kaliforniji ter se posledično čuti zavezanega spoštovati ukrep ameriške vlade. Ameriška vlada sicer Huawei že dolgo obtožuje, da njihova tehnologija za bodoče omrežje 5G omogoča vohunjenje s strani kitajskih oblasti. ARM pa s svojimi načrti in licencami med drugim pokriva tudi področje strežnikov in mobilnih omrežij.

Irski urad informacijske pooblaščenke pa je na pobudo razvijalcev brskalnika Brave začel preiskavo proti Googlovemu oglaševalskemu orodju Doubleclick. Razvijalec Johnny Ryan v pritožbi namreč zatrjuje, da Doubleclick osebne podatke obiskovalcev skoraj devetih milijonov spletnih strani nenehno posreduje oglaševalskim podjetjem. Namen tega je avtomatska dražba, po kateri zmagovalni oglaševalec obiskovalcu spletne strani prikaže ustrezen oglas. Za delovanje takega hitrega tarčnega oglaševanja je seveda potreben čimbolj popoln oglaševalski profil obiskovalcev. Doubleclick obnašanje obiskovalca na spletni strani poveže s podatki o njegovi napravi, lokaciji in jeziku, vse skupaj pa doda v Googlov oglaševalski profil. Tak profil ima vsak uporabnik katere koli Googlove storitve ali izdelka. Ryan pa zatrjuje, da množično ponujanje teh profilov oglaševalcem hudo krši Splošno uredbo o varstvu osebnih podatkov.

Tudi Boeing se pogreza vse globlje v polomijo, poimenovano 737 Max serije 8. Ameriški časnik The Wall Street Journal je čez vikend razkril, da Boeingovi simulatorji letenja ne odražajo dejanskega stanja upravljanja tega letala. Boeing je bil posledično prisiljen priznati, da je za izklop sistema za nadzor vzgona MCAS potrebne veliko več fizične sile, kot jo predvideva simulator. Medtem pa je Evropska agencija za varnost v letalstvu že napovedala, da bo moral Boeing spremeniti zasnovo letala 737 Max 8, če želi z njim leteti znotraj EU.

8:05

Južnoafriški parlament je na prvi seji svoje nove sestave za predsednika države izvolil trenutnega predsednika in voditelja Afriškega nacionalnega kongresa Cyrila Ramaphoso. Zaradi interne protikorupcijske preiskave v vladajoči stranki pa pred parlamentom ni zaprisegel podpredsednik David Mabuza. Izvolitev predsednika države je sledila parlamentarnim volitvam v začetku maja, na katerih je Afriški nacionalni kongres zasedel 230 od 400 poslanskih sedežev. Stranka, ki je dosegla zgolj 57 odstotkov glasov podpore, se spopada s številnimi očitki o korupciji, ki se vlečejo še iz časa vladanja nekdanjega predsednika Jacoba Zume.

Sledi obvezna jutranja novica o brexitu. Predsednica britanskega predstavniškega doma Andrea Leadsom je zaradi nasprotovanja najnovejšemu predlogu izstopnega sporazuma premierke Therese May odstopila s položaja. Še zlasti jo je zmotila premierkina ponudba možnosti novega referenduma in ohranitve trgovinske unije. Leadsom, ki bi morala vladne načrte za izstop ta teden predstaviti v parlamentu, ima tako proste roke, da se tudi sama poda v bitko za premierski stolček. Leadsom se je za vodstvo konservativcev sicer potegovala že po odstopu Davida Camerona leta 2016.

Generalna skupščina Združenih narodov je sprejela nezavezujočo resolucijo, ki Veliki Britaniji nalaga, naj v šestih mesecih upravljanje otočja Chagos prepusti Mavriciju. Velika Britanija, ki sta jo pri glasovanju podprli ZDA in Avstralija, pa je že napovedala, da ne misli upoštevati niti te resolucije niti februarske razsodbe Mednarodnega kazenskega sodišča. Ta razsodba britansko nadvlado nad otočjem označuje za kršitev pravice do samoodločbe in poseg v suverenost Mavricija. Največji atol Chagosa, Diego Garcia, je sicer že od leta 1966 v najemu ZDA, na njem pa je postavljeno največje ameriško vojaško oporišče izven države. Zaradi strateške lege otočja, zgolj 600 kilometrov od Indije, pa je Velika Britanija v prid Pentagonu prisilno izselila tudi 3 tisoč staroselcev.