BritOFF pekrskih pujsov
Oink, oink.
- A je to pujs?
- Ja, slišat je že tko.
V ponedeljkovem BritOFFu na frekvenci Radia Študent se posvečamo lokalnim tematikam. Tokrat obravnavana bo še posebej domačna, saj prepleta dve večni temi, s katerima ima mali človek same križe in težave: neusahljiv vir zgodb lokalnega okolja so, seveda, birokratizem in medsosedski odnosi.
- Okej, v redu, ampak kaj imajo s tem pujsi?
Studenci so naselje na obronkih Pekrske gorce. Veljajo za eno elitnih mariborskih sosesk, kjer se, če se poslužimo nepremičninskega žargona, nahajajo nadstandardne gradnje, cena kvadratnega metra katerih dosega tudi tri tisoč evrov. Mednje se bodo kmalu, po predvidevanjih najkasneje do 29. marca, naselili novi prebivalci – prašiči.
»Kdor zelje sadi in prašiče redi, se lakote ne boji.« Tako se glasi slovenski pregovor, ki je kot slogan izpisan na predstavitveni spletni strani podjetniškega projekta, medtem ko se v ozadju predvaja pravkar slišano kruljenje prašičev. Prašičereja bo potekala na naslovu Pekrska cesta 61, nasproti doma starejših občanov Dom pod gorco, kjer se nahaja kmetijsko zemljišče 81-letne upokojenke Angele Šerbec. Ta je od leta 2005, ko so na takratni kmetiji opustili poljedelstvo, večkrat želela spremeniti namembnost zemljišča iz kmetijskega v stavbno, vendar z vlogami pri Mestni občini Maribor, v pristojnosti katere je spreminjanje občinskega prostorskega načrta, ni bila uspešna. Šerbec je s pomočjo zastopnika Aleksandarja Jovanovića, nekdanjega direktorja podjetja Tržnice Maribor, zdaj pridobila vsa potrebna dovoljenja za rejo prašičev na prostem. S tem bo kmetijsko zemljišče spet v namenski uporabi. Jovanović je za spletni medij lokalec.si potek del za postavitev objektov za rejo komentiral sledeče:
GlamPIGu oziroma prašičereji v urbanem okolju nasprotujejo okoliški prebivalci, ki so, če beseda od ust do ust ni prišla do njih, o kmetijski dejavnosti izvedeli kar iz letakov, dostavljenih v njihove poštne nabiralnike. Da tovrstno kmetovanje v to okolje ne sodi, meni tudi Janez Šauperl, predsednik sveta Mestne četrti Studenci, ki je o reji prašičev pod točko Problematika krajanov ob Pekrski cesti, podtočka Pekrski pujsi opravila razpravo na seji 9. februarja.
Kaj si misli o vsem skupaj, je v prispevku, ki ga je za oddajo 24ur pripravila Jana Ujčič, povedal Slavko Kovačič, bodoči sosed pujsov.
Je do mojega zemljišča tri metre deset ...
Na drugi strani želi Jovanović umiriti razgrete strasti, češ da bodo v prvovrstno naselje prišle le prvovrstne živali.
Nekako sprostimo te napetosti ...
Krškopoljski prašič je edina ohranjena slovenska avtohtona pasma prašičev. Kot v članku, naslovljenem Generacija D: Ni ga tiča čez prašiča, piše Staš Ivanc, je krškopolj’c, ki se je razvil na jugovzhodnem delu Dolenjske, območju Krško-Brežiškega polja in obrobju Gorjancev, »odporen, prilagodljiv in – slasten«. Kljub temu nad črnopasastimi prašiči, kot se po starejši terminologiji imenujejo krškopoljci, niso navdušeni niti na mariborski občini. Govori župan Saša Arsenović.
Tam smo v stiku tudi z Ministrstvom za kmetijstvo ...
Jovanović besedam Arsenovića ne pripisuje posebne teže, saj da so možnosti ukrepanja občine v konkretnem primeru praktično neobstoječe.
Jaz mislim, da se je županu malo zareklo ...
Te je večkrat preverila medobčinska inšpekcija Skupne občinske uprave Maribor, ki pa ni odkrila nepravilnosti. Na zemljišču se bo sicer redilo okoli petdeset krškopoljskih prašičev, pri čemer je Jovanović v prispevku Barbare Bašić za oddajo Svet na Kanalu A še dodal, da ...
F tem naselju je verjetno več psov ...
Verjetno jih ni zagotovil, ki bi prepričala prebivalce Studencev, da prašičja farma, kot ji pravijo, ne bo vplivala na njihovo bivanje. Ljudsko modrost navrže mimoidoča domačinka:
Nej bo kakršnakoli prašičja farma ...
Zdi se, da je prilika o pekrskih pujsih, ki jih oglašujejo pod geslom »Kmalu v naši soseski«, izvrstno trolanje birokratskega aparata na račun sosedske skupnosti. Kaže, da se je proti absurdom treba boriti z absurdi, ki so, ko se uresničijo v dejanski obliki, morda še vedno absurdni, a stvarni, pa zato malo manj absurdni. Kdo ve, morda se bo v Studencih razvila uspešna podjetniška zgodba, ki bo nekaj primaknila k mizerni pokojnini Angele Šerbec. Vsega skupaj pa skoraj gotovo ne bi spremljali, če bi bila namembnost kmetijskega zemljišča spremenjena v stavbno. Namesto glamPIGa bi, če ne že stanovanjski bloki ali hiše, tam nekoč morda res stal glamping.
Prikaži Komentarje
Komentiraj