BritOFF POŠTENEGA SOJENJA

Sedma

V Mehiki so izbruhnili množični protesti, potem ko so v revnem zaselku Pueblo Viejo  na jugu države odkrili množično grobišče, v katerih naj bi bila trupla 43 študentov, aretiranih po protestih za pravice profesorjev konec septembra. Preiskovalci so za zdaj izkopali 28 trupel, njihova identifikacija pa zaradi poškodovanosti utegne trajati tudi do mesec dni. Študente pedagoške fakultete sicer pogrešajo od 27. septembra, ko so policisti in neznanci streljali na njihove avtobuse, s katerimi so se odpeljali s protestov. Priče naj bi kasneje videle, kako so pogrešane študente strpali v policijske kombije, pri ubojih pa naj bi sodelovali tudi člani tolpe Guerreros Undios. Eden od njih naj bi zločin kasneje priznal.

Pripadnikom sunitske milice Islamska država je po večdnevnem intenzivnem zavojevanju uspelo vdreti v sirsko mesto Kobani ob meji s Turčijo. Po navedbah Islamske države naj bi njeni borci uspeli zavzeti del vzhodnega predela mesta, kjer naj bi v dveh mestnih četrteh potekali siloviti spopadi s kurdskimi branitelji. Kurdska stran na drugi strani priznava prodor islamistov na vzhodno obrobje Kobanija, vendar hkrati zanika njegovo zavzetje. Pred zadnjim napadom borcev Islamske države je Kurdom iz mesta, ki ga je že ob začetku islamističnega obleganja mesta pred tedni zapustilo več sto tisoč prebivalcev, uspelo umakniti civiliste, kakor tudi lokalne oblasti.

Slovenska kandidatka za evropsko komisarko Alenka Bratušek je kot ena zadnjih opravila zaslišanje pred resornim odborom evropskega parlamenta, nalogo pa je, po prvih odzivih in v skladu z domačimi pričakovanji, opravila precej slabo. Ex-premierka Bratuškova, ki se poteguje za evropsko komisarko za energetiko in celo za podpredsednico evropske komisije, je pred odborom za industrijo, raziskave in energijo precej posplošeno flancala o gospodarski rasti, obnovljivih virih in trajnostni rasti, na kar so člani odbora negodovali z zahtevo, naj na njihova vprašanja odgovarja bolj konkretno. Še bolj neposredni so bili v komentarjih po zaslišanju, ko so nastop Bratuškove brez ovinkarjenja ocenili kot slab. Njihov končna ocena bi naj bila znana danes.   

Osma

Nogomet je igra, v kateri zmaga tisti, ki doseže več zadetkov, v zadnjem času pa tudi tisti, ki bolje plača. Po aferi Calciopoli, ki je razgalila podkupovalni ustroj italijanskega fuzbala, je prejšnji teden z nepravnomočno obsodbo nekdanjega predsednika sodniške organizacije pri Hrvaški nogometni zvezi, Stjepana Djedovića, dobil sodni epilog tudi eden bolj odmevnih sodnih procesov na področju korupcije v nogometu tudi na Hrvaškem. Obsojeni Djedović, ki je v procesu priznal vlogo kurirja pri posredovanju podkupnine, je bil skupaj z nekdanjim podpredsednikom Hrvaške nogometne zveze, Željkom Širićem in nekdanjim tajnikom nogometnega kluba Karlovac, Nevenom Šprajcerjem, pridržan v sklopu afere, medijsko znane kot “pošteno sojenje”. Vse skupaj pa se je začelo, kot nam pove hrvaški športni novinar Zvonko Alač, z nekdanjim predsednikom nogometnega kluba Hajduk iz Splita, Hrvojem Malešom …

izjavi prisluhnite v posnetku

Širić in Šprajcer sta nepravnomočno sodbo na prvi stopnji dočakala že marca. Prvi bo za rešetkami presedel 4 leta, drugi jo je odnesel s pogojno kaznijo 10-ih mesecev zapora. Proces “pošteno sojenje” je sicer nadaljevanje širše policijske akcije “Offside”  , v kateri so hrvaški organi pregona zaradi podkupovanja in nameščanja rezultatov pod drobnogled vzeli 12 prvoligaških tekem. Sodišče je vseh 15 obtoženih, v glavnem gre za nogometaše in funkcionarje nogometnih klubov Csvete, Varteks in Međimurje, spoznalo za krive, sodba pa je od januarja letos tudi pravnomočna.

Po prvih uspešnih sodnih epilogih bi bilo za pričakovati, da bodo ti vsaj malo in navzven streznili hrvaški ligaški nogomet in njegove funkcionarje, ob tem ko je tudi, zdaj že bivši, hrvaški minister za šolstvo in šport Željko Jovanović obljubljal njegovo očiščenje in vrnitev na zdrave, športne temelje. Toda spremenilo se ni pravzaprav nič.

izjavi prisluhnite v posnetku. 

Do sprememb bo težko priti, predvsem zato, ker je doseganje zadetkov pod mizo in ne le na zelenici v genih hrvaškega pa tudi marsikaterega drugega ligaškega nogometa.

izjavi prisluhnite v prispevku.