Britoff policije in zlate skušnjave

ob 7:05

Izraelska vojska je včeraj izvedla letalski napad na Gazo, v katerem je bilo ranjenih 7 Palestincev, med njimi 4 otroci. Raketo je izstrelilo brezpilotno letalo, zadela pa je hišo v begunskem taborišču Nusejrat. Razlog za napad naj bi bila izstrelitev rakete  na Izrael z območja blizu hiše. Izraelska vojska naj bi na območju prav tako bombardirala objekte za proizvodnjo orožja in dva tihotapska tunela na severu in jugu Gaze. Izraelska vojska napade označuje za povračilo zaradi smrti izraelskega vojaka, ki ga je v petek ubil palestinski upornik, ki je bil v napadu tudi sam ubit.

Nemški tednik Der Spiegel poroča, da Izrael podmornice, ki jih je zanj zgradila Nemčija, opremlja z jedrskim orožjem. Podatki, kot zagotavlja nemški tednik, so osnovani na temeljitem raziskovanju, vendar viri informacij niso navedeni. Izraelsko obrambno ministrstvo navedb Spiegla ne komentira. Izrael naj bi opremljal tri podmornice, zgrajene v Nemčiji, v načrtu pa je gradnja še dodatnih treh. Te Izrael kupuje po znižani ceni, saj del stroškov krije celo nemška vlada. Nemčija naj bi tako financirala tretjino cene šeste podmornice, kar naj bi znašalo približno 135 milijonov evrov.

Na Kosovu so bili aretirani štirje visoki uradniki kosovske policije v Peći, med njimi dva poročnika in major. Razlog za njihovo aretacijo je kraja iz sobe z dokazi, kosovski policijski inšpektorat pa sumi, da so prijeti ukradli približno 25 kilogramov zlata. Aretirani policisti so tako osumljeni pridobitve nezakonite koristi med opravljanjem službene dolžnosti. V kosovski policiji pa so se fakultativni posli odvijali že prej. Iz policijske postaje v Prištini naj bi tako izginila velika količina drog in denarja, storilcev pa še niso odkrili.

ob 8:05

Italijanski časopis La Repubblica je prejel zaupne vatikanske dokumente, in sicer od neznanega vira, ki trdi, da je papežev osebni strežnik Paolo Gabriele, ki so ga zaradi suma izdajanja dokumentov prijeli prejšnji teden, le grešni kozel v zaroti. V njo naj bi bili vpleteni najpomembnejši vatikanski aparatčiki, med njimi naj bi bila glavna krivca državni sekretar kardinal Tarcisio Bertone, in osebni sekretar papeža, monsignor Georg Gaenswein. Sporočilu italijanskemu časopisu je bilo pridano pismo, naslovljeno na kardinala Bertoneja, ki naj bi ga napisal Raymonde Burke, ki vodi najvišje sodno cerkveno telo, Apostolsko signaturo. Burke kritizira katoliško skupino Neokatehumenska pot, ker da izvaja obrede, ki so v nasprotju z liturgičnimi nauki Cerkve.

Perujski sodnik je odredil petmesečni preventivni pripor za župana province Espinar, Oscarja Mollohuanco, ki je bil aretiran 30. maja. Župan naj bi bil odgovoren za proteste proti širitvi rudnika bakra, s katerim upravlja švicarska družba Xstrata, v katerih sta umrli dve osebi, več deset pa je ranjenih. Mollohuanca zanika, da je pozival k nasilju in porabljal javna sredstva za proteste, dodati pa je treba, da ni uradno obtožen. Zaradi protestov prejšnji teden je perujska vlada uvedla izredno stanje, ki naj bi trajalo mesec dni.

Ameriška brezpilotna letala so na severozahodu Pakistana napadla vojaško oporišče aktivistične mreže Al Kajda in pri tem ubila deset ljudi, domnevnih članov Al Kajde. Gre za že drugi napad v zadnjih treh dneh na omenjenem območju, od majskega vrha zveze NATO v Chicagu pa so ameriška brezpilotna letala v tem delu Pakistana izvedla že sedem napadov. Pakistanske oblasti sicer obredno javno nasprotujejo takšnim napadom, v katerih umre poleg  upornikov tudi veliko civilistov in celo pripadnikov pakistanske vojske.

ob 9:05

V Nigeriji so razglasili tridnevno žalovanje po včerajšnji nesreči potniškega letala, v kateri je umrlo vseh 153 potnikov in članov posadke ter še neznano število ljudi na tleh. Letalo je namreč strmoglavilo na gosto naseljeni predel največjega mesta Lagos. Vzrok za nesrečo še ni znan, a so preiskovalci že našli črno skrinjico. Letalo je kmalu po tem, ko je pilot kontrolnemu stolpu sporočil, da ima težave - to je bilo približno 11 milj od letališča - izginilo z radarja. Letalske nesreče so v Nigeriji sicer precej pogoste.

V Sankt Peterburgu poteka vrh Rusije in Evropske unije, ki se ga bodo udeležili tudi predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy, predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso ter visoka predstavnica unije za varnostne zadeve in zunanjo politiko Catherine Ashton. Srečanje bo neke vrste ponovno spoznavanje Vladimirja Putina, ki je nedavno zopet prevzel ruski predsedniški položaj. Ena od glavnih tem bo najverjetneje Sirija, saj želi Evropska unija pritisniti na Rusijo, naj prepriča sirskega predsednika Bašarja al Asada, da v celoti spoštuje mirovni načrt posebnega odposlanca Združenih narodov in Arabske lige za Sirijo, Kofija Annana. Rusija se, ob Kitajski, upira prizadevanjem Zahoda, da se v Siriji spremeni režim. Moskva namreč vztraja, da odstavitev al Asada ne sme biti predpogoj za politični dialog.

Ameriška zunanja ministrica Hillary Clinton na to odgovarja, da odstavitev sirskega predsednika ni nujno predpogoj, mora pa biti končni rezultat. Medtem je visoka predstavnica unije za zunanje zadeve Catherine Ashton dejala, da je kriza v Siriji na kritični točki, Rusija pa da je ključnega pomena za uspeh Annanovega načrta. Na vrhu unije in Rusije bo govora sicer tudi o iranskem jedrskem programu in medsebojni trgovini, Rusija pa si bo prizadevala pospešiti ukinitev viz za svoje državljane pri potovanjih v unijo.

Popoldne se bodo na pobudo predsednika Pozitivne Slovenije Zorana Jankovića zopet sestale stranke, ki naj bi spadale v levi politični pol. Gre za že tretje srečanje, ki bo tokrat posvečeno ustavnim spremembam na področju referenduma, tudi tretjič pa se srečanja, kljub zamenjavi predsednika, ne bodo udeležili Socialni demokrati. Srečanj tako imenovane levice se sicer udeležujejo Zares, Liberalna demokracija Slovenije, Demokratična stranka Dela in Stranka za trajnostni razvoj - TRS. Nov predsednik Socialnih demokratov Igor Lukšič je dejal, da se bo kljub neudeležbi na srečanju že ta teden srečal z Zoranom Jankovićem.

ob 10:05

V Izraelu so po poročanju izraelskega dnevnika Haaretz včeraj sprejeli spremembe zakona o priseljevanju, po katerih lahko oblasti prosilce za azil zaprejo tudi za tri leta in to brez sojenja ali deportacije. Osnovni zakon je bil sprejet sicer že leta 1954, imenuje pa se Preprečevanje infiltracije. Kdor priseljencem pomaga, mu grozi zaporna kazen od petih do petnajstih let. Priseljence v Izraelu bodo odslej zapirali tudi za manjše prekrške, kot je risanje grafitov.

V zadnjih letih je porozno mejo med Egiptom in Izraelom prečkalo okoli 60.000 Afričanov, ki so bežali pred revščino, boji in diktaturami. Izraelske oblasti vztrajajo na rasistični zahtevi po judovski večini v državi. Izraelski notranji minister Eli Jišai je priseljence in Palestince označil za grožnjo sionističnim sanjam, rešitev pa vidi v več zaporih in centrih za pridržanje priseljencev. Jišai je dejal, da morajo, citiramo, „pripraviti več vojaških baz, kjer jih bomo lahko zaprli vse brez izjeme“, konec citata.

Libanon je po spopadih v Tripoliju, v katerih je umrlo 10 ljudi, v to pristaniško mesto poslal vojsko. Spopadi so povezani z uporom v sosednji Siriji, do njih pa je, ironično, prišlo potem, ko je mirovni odposlanec Združenih narodov in Arabske lige za Sirijo, Kofi Annan, opozoril, da se lahko nasilje iz Sirije razširi tudi izven meja te države. V zadnjih nekaj tednih je prišlo do več spopadov med alaviti, ki podpirajo sirskega predsednika al Asada, in suniti, ki so na strani upornikov. V Libanonu se sicer nahaja več tisoč beguncev iz Sirije.

Časopis Delo je objavil anketo, v kateri so zaobjeli več aktualnih vprašanj. Dve petini vprašanih pričakujeta poslabšanje svojega finančnega stanja, polovica pa ima že v tem trenutku manj denarja. Le 14 odstotkov ljudi meni, da ne bo še slabše. Uvedbo 35 odstotnega kvoruma za veljavnost referendumov podpira 49 odstotkov ljudi, 40 odstotkov vprašanih pa temu nasprotuje. Javnost je razdeljena tudi glede tega, ali naj vlada podeli poroštvo za nadaljevanje projekta Teš 6. Pol anketirancev meni, da je poroštvo potrebno, 39 odstotkov pa, da ni. Glede tega, ali naj Grčija ostane v evroobmočju, ali ne, jih 44 odstotkov meni, da naj ostane, 48 pa, da ne. V anketi sta sodelovali 502 odrasli osebi.