Britoff policijske ure

Ob 10.uri 

Današnji zgodovinski BritOFF se odvija štiri ure po koncu policijske ure, v času prostega gibanja torej. Policijske ure so bile sicer sprva namenjene preprečevanju požarov. Angleški kralj Viljem Osvajalec je v 11. stoletju ukazal, naj zvonovi ob osmih zvečer oznanijo, da morajo prebivalci v hišah, ki so bile takrat večinoma lesene, pokriti ogenj – od tod tudi angleški izraz za policijsko uro, curfew, kar pride iz francoske fraze couvrir le feu. Seveda pa je tudi on policijsko uro izkoriščal za preprečevanje tajnih nočnih sestankov, ki bi vodili v izdajstvo njegovega visočanstva.

Od devetnajstega stoletja dalje nastopa policijska ura v različnih vlogah, najpogosteje pa služi nadzoru državljanov, predvsem v času vojne ali državljanskih nemirov. Britanska vladna zveza trgovcev je leta 1918 zaukazala vsem trgovinam, naj ugasnejo luči do pol enajstih zvečer in s tem prihranijo pri premogu. Istočasno je v ravnokar nastali Kraljevini Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki je šele začela vzpostavljati svoje zunanje meje, oblast že uvedla tritedensko policijsko uro, da bi preprečila nemire na ulicah. Policijska ura je zanesljiv pokazatelj uporov in protestov, pa tudi naravnih nesreč, saj so jo razglasili po čilskem potresu leta 2010, egiptovski revoluciji leta 2011 in več ameriških protestih proti rasni diskriminaciji ter policijskemu nasilju nad temnopoltimi. Američani so včasih uvedli tudi specifične segregacijske policijske ure: po napadu na Pearl Harbour so denimo omejili gibanje za državljane japonskega izvora, v južnih ameriških mestih pa so v desetletjih pred gibanjem za državljanske pravice Afroameričanov uvedli tako imenovani zakon sončnega zahoda. Ta je temnopoltim preprečeval gibanje in bivanje v teh mestih, zavezanih zakonom Jima Crowa, in jim odrekal pravno zaščito pred nasiljem sodržavljanov po sončnem zahodu.

Precedens imajo tudi policijske ure, namenjene zaustavitvi širjenja bolezni. Francoski cestni inšpektorji sedemnajstega stoletja so ob izbruhih kuge vsak večer pobrali ključe in zaklenili prebivalce od zunaj. Nato so poklicali vsakega državljana k oknu in pobrali podatke o njegovem zdravju. Tako laganje o zdravju kakor kršitev policijske ure sta bila kaznovana s smrtjo. Na primeru te prakse je Michel Foucault zgradil svojo teorijo o primernosti epidemij za povečanje državnega nadzora nad državljani.

Ob 8.uri 

Grčija in Albanija sta oznanili, da bosta reševanje spora o meji na morju predali mednarodnem haaškem sodišču. Dogovor o spornem območju v Jonskem morju sta sicer dosegli že leta 2009, a ga je razveljavilo albansko ustavno sodišče. Od takrat je Grčija zahtevala razrešitev spora pred haaškim sodiščem, saj bodo v tem primeru sporazumno urejene vse njene morske meje razen tiste z Libijo in Turčijo, ki zavrača reševanje tega spora preko haaškega sodišča.

Grški zunanji minister Nikos Dendias je v pismu evropskemu komisarju za širitve Olivérju Várhelyiju pozval Evropsko unijo k prekinitvi prostega pretoka blaga v Turčijo in iz nje. Kot razlog je navedel turške kršitve pravil carinske unije oziroma dodajanje novih tarif na grško blago. Poleg tega je pisno pozval članice Evropske unije, naj v Turčijo prenehajo izvažati orožje, predvsem podmornice, saj bi to lahko ogrožalo suverenost Grčije. Razmere so napete tudi po nedavnem umiku turške raziskovalne ladje, ki išče nafto – po prepričanju Grčije – znotraj grške morske cone.

Združene države Amerike so sprejele ruski predlog o enoletnem podaljšanju sporazuma o zmanjšanju strateških jedrskih zalog Novi START. Državi bosta tako za eno leto prekinili pridobivanje novih jedrskih konic in nosilnih letal za te konice, s tem pa bosta ohranili določila sporazuma Novi START, ki bi se sicer iztekel februarja 2021. Sporazum predvideva omejitev jedrskega orožja držav na 1550 nameščenih jedrskih konic in 800 sistemov za njihovo izstrelitev. Amerika je sicer zavrnila predlog o podaljšanju, ki ga je Rusija podala prejšnji teden, saj ta ni vseboval enoletne zamrznitve števila jedrskih konic.

Nigerijska vojska je streljala na protestnike, ki so s protestom proti policijskemu nasilju kršili policijsko uro. Gueverner Lagosa Babajide Sanwo-Olu je namreč v prestolnici uvedel policijsko uro, ki do nadaljnjega velja za ves dan. Guverner je ukrep utemeljil s trditvijo, da so protestno gibanje pokvarili kriminalci, ki želijo le povzročati kaos. Več tisoč protestnikov že dva tedna zahteva konec policijskega nasilja. Sprva so zahtevali ukinitev posebnega protiroparskega oddelka, ki ga obtožujejo izsiljevanja, mučenja in izvensodnih ubojev. Država je oddelek sicer razpustila, vendar pa je razglasila, da ga bo nadomestila z novim, podobnim oddelkom, kar ni zadovoljilo protestnikov.