Britoff polprevodnikov

Tehno

Ameriška vlada je v zadnjem tednu močno zaostrila tehnološki boj z Ljudsko republiko Kitajsko. Ameriško ministrstvo za trgovino je napovedalo nova pravila o izvozu tehnologije za proizvodnjo polprevodniške elektronike za kitajsko telekomunikacijsko podjetje Huawei. Ameriška vlada je natanko pred enim letom prepovedala neposredno prodajo ameriške tehnologije Huaweiu. To je na primer omejilo uporabo operacijskega sistema Android, katerega lastnik je ameriški Google, pri Huaweievih telefonih. Najnovejša omejitev pa cilja na posredno uporabo tehnologije ameriških podjetij pri proizvodnji polprevodniške elektronike za Huawei. Podjetjem zunaj Združenih držav Amerike, ki pa v svoji proizvodnji uporabljajo tehnologijo ameriških podjetij, namreč prepoveduje poslovanje s Huaweiem.

Politika / Ponudba in prevpraševanje

Delo in renta v pametnem telefonu

Kdo in zakaj kasira, ko kupite pametni telefon?

Gal Krizmanič

 / 14. 1. 2019

Glavna tarča novih pravil je tajvanski proizvajalec polprevodniške elektronike TSMC, eno najpomembnejših podjetij v svetovni industriji elektronike. Proizvaja namreč mikročipe, ki jih oblikujejo druga podjetja. Od velikih igralcev v svetu elektronike svoje čipe sama proizvajata praktično samo ameriški Intel, ki proizvede veliko večino računalniških procesorjev za osebne računalnike in serverje, in pa južnokorejski Samsung, ki poleg čipov za svoje mobilne naprave proizvaja predvsem spominske čipe. Tako rekoč vsa ostala podjetja, ki se ukvarjajo s prodajo mikroprocesorjev, prepustijo izdelavo drugim podjetjem, ki se jim včasih reče tudi livarne. Absolutni prvak med njimi je TSMC: ne le da ima skoraj 60-odstotni tržni delež, ampak je korak pred konkurenco tudi v tehnološkem smislu, saj izdeluje večje, zmogljivejše čipe kot katero koli drugo podjetje. TSMC je tudi izjemno pomemben za Tajvan, saj je daleč najdobičkonosnejše podjetje na Tajvanu: njegova vrednost predstavlja več kot četrtino skupne vrednosti vseh podjetij na tamkajšnji borzi, prihodki TSMC-ja pa znašajo več kot šest odstotkov tajvanskega bruto domačega proizvoda.

Njegova največja stranka je ameriški proizvajalec pametnih telefonov Apple, druga največja pa Huaweievo hčerinsko podjetje HiSilicon. Lani je imel Huawei pri TSMC-ju za skoraj 5 milijard evrov naročil. To vključuje vse mikroprocesorje v zmogljivejših Huawievih telefonih ter čipe v Huaweievih računalnikih in telekomunikacijski opremi, od baznih postaj do stikal, ki jih Huawei prodaja ponudnikom mobilnih storitev.

Ker TSMC v svoji proizvodnji uporablja tehnologijo ameriških podjetij, bi se zaradi nadaljnjega poslovanja s Huaweiem lahko znašel pod udarom ameriških sankcij. Iskanje drugih dobaviteljev zunaj ZDA za TSMC ne predstavlja realne možnosti. Ameriška podjetja so namreč vodilna v izdelavi strojev, ki se uporabljajo pri proizvodnji polprevodniške elektronike. Druga podjetja v tem sektorju, ki prihajajo z Japonske in Nizozemske, so prav tako preveč povezana z ZDA, da bi lahko še naprej sodelovala s TSMC, potem ko bodo s 14. septembrom začele veljati ameriške omejitve. Proizvodni proces polprevodnikov traja od tri do štiri mesece, kar pomeni, da bodo tisti čipi, ki so sedaj vstopili v proizvodno linijo, nared ravno do septembra.

Nove omejitve glede poslovanja z Huaweiem, ki jih je objavilo ameriško ministrstvo za trgovino, za podjetje TSMC pomenijo, da se mora dejansko odločiti med poslovanjem s Huaweiem in ZDA. Nekaj dni po objavi omejitev je TSMC naznanil, da ne bo več sprejemal novih naročil od Huaweia. Glede na poslovne okoliščine in geopolitično realnost Tajvana odločitev ni bila presenetljiva. Kitajska ima Tajvan za del svojega teritorija, njegovo politično neodvisnost od Pekinga pa že več kot 70 let podpira ameriška mornarica.

Ukrep ZDA in kasnejša odločitev TSMC-ja bosta nedvomno močno prizadela Huawei, verjetno še bolj kot dosedanje ameriške omejitve poslovanja s tem podjetjem. Huawei se bo moral zdaj zanesti na kitajske proizvajalce, ki pa zaostajajo za TSMC-jem in Samsungom. Ta s Huaweiem že tako ni veliko posloval, saj sta podjetji konkurenta na trgu telefonov, grožnja ameriških sankcij pa nedvomno onemogoča dodatno sodelovanje. Iste sankcije omejujejo tudi razvoj domače kitajske industrije polprevodniške elektronike, ki jo tamkajšnja vlada sicer izdatno podpira. Lani so ukrepi Washingtona ustavili poskus kitajskega podjetja Jinhua, ki je poskusilo s pomočjo državnega sponzorstva prodreti na trg računalniškega spomina. Zanašanje na kitajske proizvajalce bo Huawei postavilo v slabši položaj v primerjavi s konkurenti, kot sta Apple in Samsung. Čipi v njihovih telefonih bodo na primer počasnejši in bodo porabili več energije, kar seveda pomeni hitreje izpraznjeno baterijo.

TSMC je poleg tega napovedal gradnjo nove tovarne, tako imenovane livarne, v ZDA, kar je bila že dlje časa želja Washingtona. Ameriška vlada je že v času predsednika Baracka Obame začela z različnimi vzvodi spodbujati povečanje domače proizvodnje polprevodniške elektronike, v času aktualne administracije pa se je ta politika še stopnjevala. Tajvansko podjetje je pustilo v svoji objavi še precej nejasnosti, a očitno računajo na izdatne ameriške subvencije, kar bo nekoliko olajšalo 10 milijard evrov težko investicijo, kolikor stane izgradnja najsodobnejše polprevodniške livarne. Načrtovana tovarna bo nekoliko manjša od tistih, ki jih ima TSMC na Tajvanu, obratovati pa naj bi začela leta 2024.

Novice

Nemška letalska družba Lufthansa, ki se je znašla na robu bankrota, ker je bil velik del letalskega prometa ustavljen zaradi pandemije novega koronavirusa, je sredi zaključnih razgovorov z nemško vlado o državni pomoči. Celotna pomoč bo znašala okoli 9 milijard evrov, v zameno pa bo država dobila 20 odstotkov lastništva družbe. Tretjino pomoči bo Lufthansa prejela v obliki posojila iz državne razvojne banke in obveznic, ki jih bo država lahko zamenjala v dodatni lastniški delež. Lufthansa bo tudi krepko oklestila svojo letalsko floto. Družba, ki ima trenutno okoli 750 letal, jih je od začetka aprila prodala že nekaj več kot 40, v nadaljnjih nekaj letih pa se bo flota zmanjšala še za okoli 100 letal.

Evropska komisija je predstavila kmetijski del tako imenovanega evropskega zelenega dogovora, ki predstavlja osrednjo politično ambicijo komisarske ekipe pod vodstvom Ursule von der Leyen [lAjen]. Glavni cilj politik komisije na kmetijskem področju bo zmanjšanje uporabe pesticidov in gnojil v poljedelstvu ter antibiotikov v živinoreji. Več pozornosti naj bi bilo namenjene tudi boljšemu ravnanju z živalmi in trajnostnemu razvoju ribolova. Precej nasprotovanja načrtom komisije prihaja iz Evropske ljudske stranke, sicer največje stranke v evropskem parlamentu, katere članica je tudi predsednica komisije, v kateri menijo, da bodo nova pravila preveliko breme za kmete.

Hrvaški predsednik Zoran Milanović je odločil, da bodo predčasne parlamentarne volitve potekale 5. julija. Volitve bodo uradno razpisane 2 junija, takrat pa začne teči tudi 14-dnevni rok za prijavo kandidatnih list. Po zadnji javnomnenjski anketi sta največji stranki, vladajoča HDZ in opozicijska SDP praktično izenačeni z nekaj manj kot 30-imi odstotki podpore, Domovinsko gibanje Miroslava Škore pa podpira okoli 9 odstotkov vprašanih.

*slika ASML