Britoff pozitivnega piratiziranja

Študija narejena s strani Skupnega raziskovalnega centra evropske komisije je dognala, da piratiziranje glasbe nima negativnih učinkov na prodajo. Uporabniki piratskih vsebin namreč ob odsotnosti nelegalnega dostopa, ne bi kupili dotičnih vsebin. Ravno nasprotno, glede na študijo naj bi obstajala pozitivna vzročnost - po uporabi piratskega materiala, se kupi 2% več legalnih albumov. Še večji doprinos k prodaji imajo zastonjski streaming servisi, kot je Youtube, saj se po ogledu “avtorske” vsebine na Youtubu, prodaja dvigne za 7%.

Policija v venezuelskem glavnem mestu Karakas je s solzilcem razgnala dve spopadajoči se skupini protestnikov. Ena izmed skupin je bila sestavljena iz študentov, ki zahtevajo svobodne in pravične volitve za naslednjega predsednika, medtem ko je bila druga skupina sestavljena iz podpornikov preminulega predsednika Chaveza. Obe skupini trdita, da je z nasiljem pričela druga. Študentskim protestnikom se sicer očita, da imajo zakulisne vezi z ameriško diplomacijo. Predsedniške volitve so napovedane za 14. april, trenutno pa s 14% prednostjo vodi Chavezov zaveznik Maduro.

Eksplozija v mošeji v sirskem Damasku je ubila 42 ljudi, med katerimi je bil tudi visoki imam Mohammed al-Buti. Buti je bil kljub svoji sunitski veroizpovedi zagovornik predsednika al-Assada. Sprožilci sirskega upora so bili namreč v veliki meri ravno pripadniki večinsko sunitskega dela sirskega prebivalstva, ki so nasprotovali manjšinski Assadovi ločini Alawitov. Napad na mošejo je presenetil sprte strani - uporniki Svobodne sirske vojske so namreč takoj zanikali odgovornost za napad.

Novopečeni kitajski vodja Xi Jinpinga je odšel na svoj prvi državni obisk nikamor drugam, kot v svojo severno sosedo, kjer ga bo sprejel Vladimir Putin. Obisk naj bi utrdil vez med največjim svetovnim dobaviteljem energentov - Rusijo - in najbolj energetsko lačno državo - Kitajsko. Med obiskom se bodo podpisale pogodbve za dobavo ruske nafte, obenem pa naj bi se ponovno obudilo prizadevanje za večanje izvoza ruskega plina in izgraditev novih plinovodov. Dosedanja pogajanja o dostavljanju plina v Kitajsko so namreč propadla zaradi nesoglasij glede cen.

Ostajamo v Rusiji. Predsednik Putin se bo naslednji teden udeležil sestanka držav BRICS v Durbanu v Južni Afriki. Še pred sestankom pa je oznanil, da namerava poglobiti kooperacijo skupine držav BRICS iz pogovornega foruma o specifičnih tematikah v obsežno strateško partnerstvo, ki naj bi sooblikovalo globalno geopolitično agendo. K temu je dodal, da članice BRICS oblikujejo skupno deklaracijo o konfliktih v Siriji in Afganistanu, prav tako pa naj bi zavzele enotna stališča glede iranskega jedrskega programa in situacije na Bližnjem vzhodu.

Za zaključek pa si poglejmo še odnos med Združenimi državami Amerike in Rusko Federacijo, ki je bil v zadnjem času izjemno hladen. Amerika je prejšnji petek oznanila, da bo balistični ščit namestila na Aljaski, s čimer se bo varovala pred bolj ali manj obstoječo grožnjo severno korejskih raket. Posledično se je odpovedala namestitvi dotičnega ščita v Evropi. Rusija se je na napovedane spremembe sprva odzvala kritično, sedaj pa je Sergej Ryabkov, ruski namestnik zunanjega ministra, omilil rusko retoriko. Spremembo ameriških načrtov pozdravlja in v njej vidi možnost za začetek novih pogovorov med hladnovojnima nasprotnicama.

V Veliki Britaniji bo prvič v zgodovini vrhovno sodišče zasedalo v tajnosti, torej brez dostopa javnosti. Obravnavalo bo dokaze proti iranski banki Mellat, ki naj bi pomagala pri razvijanju iranskega jedrskega programa. Obravnava pred vrhovnim sodiščem je posledica pritožbe odvetnikov banke Mellat na odločitev nižjega sodišča iz leta 2010. Tudi slednje sodišče je del dokazov obravnavalo za zaprtimi vrati, kar realno pomeni, da odvetniki banke Mellat niso imeli dostopa do celotnega dokaznega bremena proti svojemu klientu. Zgodba se tokrat ponavlja na najvišjem britanskem sodišču. Banka Mellat obtožbe seveda zanika, obenem pa je pomembno dejstvo, da je banka največji privatni posojilodajalec v Iranu, zaradi česar kakršnekoli sankcije proti njej, direktno vplivajo na iransko gospodarstvo.

Medijski mogul Rupert Murdoch, čigar tabloid “the Sun” se je znašel pod zgražanjem javnosti zaradi prisloškovanja svojcem žrtev kaznivih dejanj in podkupovanja policije, je ostro napadel britanskega premiera Davida Camerona. Slednji je s pomočjo koalicijskih partnerjev - liberalnih demokratov - in laburistične opozicije potrdil ustanovitev nove agencije za nadzor medijev. Agencija bo lahko medijem ob kršitvah in neetičnem poročanju naložila visoke kazni ali prisila v natisnenje opravičil. S tem se končuje ljubezenska vez med Murdochom in Cameronom. Spomnimo se, da je bil prvi gost na “Downing street 10” po izvolitvi Camerona za premiera, ravno Rupert Murdoch.

Na Škotskem so določili datum referenduma o neodvisnosti na 18. september 2014, ko se bo pet milijonov Škotov odločalo o odhodu iz 300 letne unije z Veliko Britanijo. Napovedani datum obenem obeležuje tristoto obletnico bitke pri Bannockburnu, kjer so Škoti premagali Angleže - glej Braveheart. Škotska nacionalistična partija, ki vodi parlament in zagovarja odcepitev, pa se sooča z bitko navkreber. Odcepitev podpira le 30% Škotov, medtem ko je 50% prebivalstva zadovoljno s statusom Quo. Škotska bi z odcepitvijo prav tako izgubila velik del denarnih prilivov iz skupne britanske blagajne, rezerve olja pred škotsko obalo pešajo, obenem pa se ne ve, kam se bo Škotska uvrstila v mednarodnem okolju, kot je skupina G7, Evropska unija in Združeni narodi.

Proti bivšemu francoskemu predsedniku Nicholasu Sarkozyu je bila sprožena uradna preiskava zaradi domnevnega sprejemanja nedovoljene finančne podpore za svojo predsedniško kampanjo leta 2007 od dedinje L’Oreal imperija - Liliane Bettencourt. Uradna preiskava je po francoskem zakoniku zadnja stopnja, preden je osumljenec obdolžen kriminalnega dejanja. Ne glede na nadaljni potek, bo preiskava vplivala na Sarkozyeve možnosti za ponovno predsedniško kandidaturo leta 2017. Obenem pa se mu obeta še ena preiskava, glede dvomljivih pogojev prodaje podmornice Pakistanu.

Po poročilih kitajske državne agencije za oceansko administracijo, se Kitajska sooča z zaskrbljujočo onesnaženostjo svojih obal. V zadnjem letu se je onesnaženost najbolj kritičnih predelov obale povečala za 50%. Na 72tih opazovanih rekah se je v letu 2012 količina odpadkov povečala za 17 miljon ton, med katerimi je bilo 46000 ton težkih kovin, 93000 ton olja, plastika in ostale smeti pa so predstavljale 80% onesnaženja.

Glede na podatke britanskega hekerja Dab O’Huiginna, ki je na svojem blogu objavil podatke o premoženju nemških milionarjev, ima veliko njih svoja sredsta v Panami. Slednja je že zgodovinsko znana kot davčna oaza. Med komintente panamskih bank se po hekerjevih podatkih štejeta tudi družini Porsche in Piech, lastniki multimilijardnega koncerna Volkswagen in Porsche.

Avstralska premierka Julia Gillard se je v imenu države uradno opravičila za politiko izvajano od konca druge svetovne vojne do 70. let dvajsetega stoletja, ko je država neporočene matere pod pretvezo dobrobiti otroka silila v oddajo svojih otrok za posvojitev. Obenem neporočene matere niso bile upravičene do socialne oskrbe, ki bi jim pripadala v primeru moževe smrti ali ločitve. Višek je bil dosežen leta 1972, ko je bilo izvedenih 10000 posvojitev.