Britoff predrage tehnike

SEDMA

Dobro jutro. Blok jutranjih novic začenjamo z Venezuelo. Tamkajšnji predsednik Nicolas Maduro je ukazal zaseči trgovsko verigo Daka, ki prodaja gospodinjske aparate, ker naj bi s prenapihnjenimi cenami pripomogla k večanju inflacije. Nekaj menedžerjev je oblast aretirala, trgovinam pa naložila, da morajo svoje artikle prodajati po nižjih cenah. Kmalu po ukrepu, se je v trgovine zgrnilo na tisoče ljudi, pri čemer so nekateri gužvo izkoristili za najcenejši način prisvajanja. Za ljudstvo je oblast poskrbela z vojsko, za tiste, ki pa so hiteli ljudi označevati s kradljivo drhaljo, pa z naslednjimi besedami: „Tisti, ko so pokradli Venezuelo, ste vi, buržuazni paraziti.“

Pozni kapitalizem s svojo logiko ne uničuje zgolj socialnega položaja večine. Način na katerega funkcionira, neposredno zadeva tudi okoljsko situacijo. Pred dnevi je Filipine razdiralo najmočnejše kdajkoli izmerjeno neurje na kopnem. Manj grobe moči ima onesnažen zrak v Teheranu, zaradi katerega bodo tri dni zaprte šole in vrtci, v vladnih službah bo zaradi smoga skrajšan delovni čas. Kriv je predvsem promet, težka industrija in kotlinska lega.

Za konec prvega Britoffa še na kratko o tem, kaj se bo danes dogajalo v državnem zboru. Na izredni seji bodo poslanci obravnavali proračuna za leto 2014 in 2015, sprejeti pa nameravajo tudi zakon o davku na nepremičnine. Tako proračuna kot zakon o novem davku bodo verjetno sprejeti, saj je koalicija dokaj usklajena. Prav zaradi usklajenosti pa bo premierka zaupnico vezala na sprejem proračuna za leto 2014.

OSMA

Drugi Britoff začenjamo v Saudski Arabiji. Migrantski delavci, ki so predvsem iz Afrike prišli opravljati težka dela, so se včeraj v revnejšem predelu Rijada zoperstavili represivnim državnim silam, ki jih namerava izgnati iz države. Rezultat sta bila dva mrtva, 70 ranjenih in 560 aretiranih. To so podatki policije. Zadnji dogodki so posledica saudsko arabske priseljenske politike, s katero se želijo znebiti delavcev brez veljavne delavne vize. Na tisoče se jih je sicer prostovoljno vrnilo v državo izvora, potem ko je z novembrom potekla amnestija na vize. Nekateri nimajo kam.

Selimo se v sosednji Katar, ki pa je država z relativno največjim deležem tujih delavcev na svetu. Trenutno je 88 odstotkov prebivalcev države tistih z delavno vizo. So velika večina, toda samo po številki. Pravice priseljenih delavcev so med najbolj izkoriščevalskimi. Nimajo pravice do sindikalnega združevanja, zaščita delavcev je reducirana na minimum, delodajalci jim zasegajo potne liste, živijo v koncentracijskih taboriščih.

To so samo nekatere ugotovitve posebnega poročevalca Združenih Narodov Francoisa Crepeauj, ki je pred kratkim preučeval razmere v Katarju. Kot se za uglednega birokrata ugledne ustanove spodobi, je Katarju, po tem ko je spisal poročilo, predlagal 15 ukrepov za izboljšanje stanja. Ob tem je pohvalil oblasti, ker so ga spustile na vsa območja, na katera je želel. Vsa čast njemu in njim.

Ruski performer Pjotr Pavlenski je v svojem delovanju precej bolj radikalen kot birokrat Združenih narodov. Na rdečem trgu v Moskvi si je namreč v znak protesta proti zatiranju političnih pravic v Rusiji pribil testise v granitno kocko. Akcijo bi se dalo interpretirati na različne načine, iz prve pa bi stresli dve. „Patriarhalni Rusiji je treba prebosti jajca“ ali pa „Jajca nimajo nič s pogumom“. Kako bodo zadevo razumele oblasti še ne vemo, Pjotra so namreč odpeljali na zaslišanje na policijsko postajo.

DEVETA

Grška stranka Siriza je pretekli teden zaradi ukinitve javne televizije in drugih diktiranih ukrepov v parlament vložila nezaupnico grški vladi. Ob demonstracijah, s katerimi so ljudje zahtevali padec vlade, in ob obisku trojke so poslanci glasovali v prid vlade premierja Antonisa Samarasa. Od 300 poslancev jih je 124 glasovalo za padec, 153 jih je vlado podprlo, 17 pa se jih je vzdržalo.

Ne prav daleč od Aten v Istanbulu so po dvodnevnem srečanju Sirske nacionalne koalicije, politične opozicije al Asadovi oblasti, sprejeli odločitev, da se pod nekaterimi pogoji udeležijo mednarodnih mirovnih pogajanj Ženeva 2. Med drugim pred samimi pogovori zahtevajo izpustitev političnih zapornikov, zagotovilo, da bo sporazum prinesel politično tranzicijo brez al Asada ter takojšnje prenehanje uporabe sile.

Še bolj vzhodno, v Pakistanu, je Državna federacija privatnih šol, ki zastopa več kot 152 tisoč institucij, odločila, da prepove uporabo knjige Malale Jusafzaj. Če se kdo ne spomni, gre za delo mlade ženske, borke za ženske pravice, ki so jo talibani ustrelili v glavo, kar pa zanjo ni bilo usodno. Moralna komisija federacije je prepričana, da bi imela knjiga negativen efekt na mlade bralce, pri čemer pa tudi da ni popolnoma spoštljiva do islama.

DESETA

Uradna iranska tiskovna agencija je poročala o umoru namestnika ministra za industrijo Safdarja Rahmatabadija. Umrl je potem, ko ga je zaenkrat še neznan atentator ustrelil v glavo in prsni koš. Odgovornosti zaenkrat ni prevzel še nihče, sicer pa policija sumi, da bi napadalec tudi sovoznik v Rahmatabadijevem avtomobilu.

Aktivisti Greenpeacea, ki so bili do sedaj priprti v pristaniškem mestu Murmansk na severozahodu Rusije, so bili zjutraj premeščeni v Sankt Peterburg, kjer bodo dočakali sojenje. Zaradi akcije, ki so jo pred slabima dvema mesecema izvedli na naftni ploščadi ruskega oljarja Gazproma, so bili sprva obtoženi piratstva, kasneje pa huliganstva. Kot navajajo oblasti je do premestitve trideseterice prišlo, ker sodišče v Murmansku ni pristojno za takšne primere. Bolj kritični Rusi pa pravijo, da vse te kolobocije okoli aktivistov zgolj zaradi tega, da se iz medijev izvzame resnejše teme, tudi okoljske.

Začenja se mesec mednarodnih idej, ki ga organizira mednarodna pisarna Študentske organizacije univerze v Ljubljani. Ob 17. bo svoje dejavnosti predstavila mednarodna pisarna, kar je zgolj začetek. Do 12. decembra se bo zvrstilo okoli 30 brezplačnih dogodkov za tuje in domače študente. Osrednji dogodek prvega tedna, ki bo sicer namenjen mobilnosti, bo tridnevni izlet v Prago. Sledijo še filmski večeri, jezikovni hitri tečaji, kulinarične zabave in še kaj.