BritOFF predstavnika EU za človekove pravice

Ob 10. uri.

Današnji drugi BritOFF je namenjen novicam iz Evropske unije. Svet Evropske unije je za obdobje dveh let imenoval novega posebnega predstavnika Evropske unije za človekove pravice. To je postal Irec Eamon Gilmore, ki bo z današnjim dnem zamenjal Grka Stravosa Lambrinidisa. Ta je kot prvi posebni predstavnik Evropske unije za človekove pravice to funkcijo opravljal od leta 2012. Gilmore je širši javnosti morda še najbolj znan kot tisti nekdanji irski zunanji minister, ki je bdel nad izvajanjem velikonočnega sporazuma, s katerim se je končala tri desetletja dolga vojna med irskimi republikanci in britanskimi lojalisti.

Funkcije v Evropski uniji Gilmoru kljub temu niso povsem tuje. Od oktobra 2015 je deloval kot posebni odposlanec visoke zunanjepolitične predstavnice Evropske unije Federice Mogherini za mirovni proces v Kolumbiji. Gilmorova zdajšnja prednostna naloga bo povečati učinkovitost in prepoznavnost politike Evropske unije na področju človekovih pravic.

Če mu bo to uspelo, morda ne bo prihajalo do takšnih sodb, kakršno je denimo spisalo Evropsko sodišče za človekove pravice. Slednje je Franciji naložilo plačilo odškodnine v višini 15 tisoč evrov afganistanskemu otroku, ki je - preden so ga francoske oblasti februarja 2016 pričele prazniti in rušiti - približno pol leta živel v migrantskem taborišču v Calaisu, tako imenovani Džungli. Takrat 12-letni Jamil Khan je v taborišču sam živel šest mesecev. Po mnenju Evropskega sodišča za človekove pravice francoske oblasti niso storile dovolj, da bi poskrbele za njegovo varnost in dobrobit. Marca 2016 je dečku nato uspelo prečkati Rokavski preliv ter vstopiti v Veliko Britanijo in danes živi v Birmighamu.

Da bo naredil vse, da bo Evropa za zanamce boljša, kot je danes, pa je na obisku v Ljubljani, kjer je začel svojo turnejo pred majskimi evropskimi volitvami, poudaril Frans Timmermans, prvi podpredsednik Evropske komisije in Spitzenkandidat Stranke evropskih socialistov in demokratov. Timmermans, ki bi ga socialdemokrati, če bi na volitvah zmagali, predlagali za predsednika Evropske komisije, je na ljubljanski pravni fakulteti predaval o vlogi in pomenu Evropske komisije za prihodnost vladavine prava v Evropski uniji. Ob tem se ni mogel izogniti vprašanju o arbitraži glede meje med Slovenijo in Hrvaško, na katero je odgovoril s ponovitvijo stališča Evropske komisije, da se morata državi članici Evropske unije pogovarjati o uveljavitvi arbitražne razsodbe in ničemer drugem.

 

Ob 8. uri.

Madžarsko ustavno sodišče je razsodilo, da zakonski paket Stop Soros, ki ga je junija lani sprejela vlada Viktorja Orbana, ni v neskladju z ustavo. Zakoni, zajeti v svežnju, poimenovanem po ameriškem milijarderju madžarskih korenin Georgeu Sorosu, posegajo zlasti v delo nevladnih organizacij na področju migracij in kriminalizirajo pomoč ilegalnim migrantom, kamor pa po madžarski zakonodaji spada večina vseh migrantov. Ustavno sodišče je ustavnost zakonov presojalo na zahtevo mednarodne nevladne organizacije za zaščito človekovih pravic Amnesty International. V sodbi je zapisalo, da se kaznivo dejanje omeji na tisto pomoč, ki je na Madžarsko nezakonito prispelim migrantom nudena z namenom, da ti ostanejo v državi. Izvajanje humanitarne dejavnosti in zagotavljanje humanitarne pomoči tistim, ki jo potrebujejo, pa se ne moreta šteti za kaznivo dejanje in biti preganjani po uradni dolžnosti.

Indijska vlada je v indijskem delu Kašmirja za obdobje petih let prepovedala islamistično stranko Jamaat-e-Islami; to ji dovoljuje tretji odstavek Zakona o preprečevanju nezakonitih dejavnosti. Ministrstvo za notranje zadeve omenjeno stranko namreč obtožuje podpore oboroženemu uporu v regiji, ki se je po samomorilskem napadu pakistanske oborožene skupine na indijski policijski konvoj ponovno znašla v središču konflikta med Indijo in Pakistanom. Prepoved stranke prihaja manj kot teden dni po tem, ko je indijska policija aretirala več kot 300 pripadnikov Jamaat-e-Islamija, med drugim tudi njenega predsednika Abdula Hamida Fayaza. Za stranko, ki je bila ustanovljena leta 1942, pet let pred razglasitvijo indijske neodvisnosti od britanskega kolonialnega imperija in nastankom Pakistana, je to tretja prepoved delovanja v njeni zgodovini.

V Abu Dabiju, prestolnici Združenih arabskih emiratov, sta se srečala Fajez al Saradž, predsednik libijske vlade narodne enotnosti, in maršal Halifa Haftar, vodja vojske, ki podpira mednarodno nepriznano tobruško vlado na vzhodnem delu Libije. Predstavnika sprtih strani sta se strinjala o nujnosti izvedbe parlamentarnih volitev, ki bi končale obdobje nestabilnosti in od leta 2011 trajajočo državljansko vojno. Parlamentarne volitve bi morali v skladu z dogovorom, doseženim na mirovni konferenci v Parizu junija lani, v Libiji izvesti že konec lanskega leta, a do teh zaradi nemirnih razmer v državi takrat ni prišlo. Afriška unija je v začetku februarja sicer predlagala sklic nove mirovne konference, ki bi potekala julija in postavila nov časovni okvir za parlamentarne volitve, ki bi jih v Libiji nato organizirali oktobra.

Za konec še v Združene države Amerike, kjer je senat z 52 glasovi za in 47 proti potrdil Andrewa Wheelerja za vodjo Agencije za zaščito okolja. Wheeler, ki je pred leti deloval tudi kot lobist premogovniške industrije, je kot vršilec dolžnosti funkcijo vodje Agencije sicer opravljal od julija lani, ko je zaradi obtožb o korupciji in zlorabi pooblastil odstopil Scott Pruitt. V tem času je Wheeler nadaljeval politiko svojega predhodnika, ki je odpravljal ukrepe, sprejete pod administracijo prejšnjega ameriškega predsednika Baracka Obame; tako je med drugim zrahljal nadzor nad izpusti ogljika in živega srebra iz elektrarn ter emisijami ogljikovega dioksida, ki jih v okolje izpuščajo osebna vozila in tovornjaki.