BritOFF privabljanja tujih učenjakov

Ob 10.00

V današnjem jutranjem Neuradnem listu se posvečamo dvema vladnima predlogoma zakonov, s katerima se prenašajo vsebine iz prenovitvene direktive Evropske unije iz leta 2016. Direktiva, o kateri govorimo, je poenostavila ter posodobila veljavne določbe v zvezi s pogoji za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav za namene raziskovanja, študija, opravljanja pripravništva, prostovoljskega dela, programov izmenjave učencev ali izobraževalnih projektov in dela varušk au pair. Pri tem moramo kot državljana tretje države razumeti osebo, ki ni državljan Unije. 

Prvi predlog, ki povzema zahteve direktive, je predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev. Predlagatelj zakona je ministrstvo za delo, pripravila pa ga je ministrska skupina prejšnje vlade, in sicer konec septembra leta 2018. Predlog je bil v preteklem tednu uvrščen na sejo delovnega telesa državnega zbora. Različni parlamentarni odbori oz. komisije imajo pomembno vlogo v zakonodajnem postopku, saj predloženi zakon obravnavajo še pred razpravo v parlamentu in pripravijo pripombe ter predloge, s tem pa olajšajo delo poslancem.

Spremembe v noveli Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev se navezujejo na novosti, ki jih med drugim uvaja predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o tujcih. Ta predlog je trenutno v podpisu pri vladi. Zaradi vsebinske povezanosti obeh novel zakona je vlada državnemu zboru predlagala, naj ju obravnava na isti seji. 

S prenosom pravil iz direktive namerava vlada napraviti Slovenijo privlačnejšo za državljane tretjih držav, ki želijo izvajati raziskovalno delo v Evropski uniji, in njihove družinske člane. Poleg tega naj bi sprejem zakonov zaradi hitrejših in enostavnejših postopkov pri zaposlovanju tujcev blagodejno vplival na gospodarstvo. Tako bi se zvišala raven privlačnosti poslovnega okolja in povečala konkurenčna zmožnost slovenskega gospodarstva. 

Novela Zakona o tujcih ureja nove vrste enotnih dovoljenj za prebivanje in delo ter dovoljenj za začasno prebivanje, in sicer: dovoljenje za začasno prebivanje zaradi iskanja zaposlitve in samozaposlitve za raziskovalca, ki je v Sloveniji zaključil raziskovalno delo, in za študenta, ki je v Sloveniji končal študij na višješolskem ali visokošolskem zavodu, ter dovoljenje za začasno prebivanje zaradi opravljanja prostovoljskega dela. Predlog zakona v nacionalni pravni red uvaja tudi novo vrsto enotnega dovoljenja za prebivanje in delo zaradi opravljanja pripravništva.

Za raziskovalce iz tretjih držav so pomembne spremembe, ki omogočajo kratkotrajno in dolgotrajno premestitev. O kratkotrajni premestitvi govorimo, ko je tujcu za čas od 180 dni do 360 dni omogočena premestitev iz raziskovalne organizacije ene izmed držav članic Evropske unije, ki mu je že izdala začasno dovoljenje zaradi opravljanja raziskovalnega dela, v raziskovalno organizacijo v Sloveniji. V primeru premestitve za obdobje, daljše od 360 dni, govorimo o dolgotrajni premestitvi. Tujec lahko v Sloveniji opravlja raziskovalno delo na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje zaradi opravljanja raziskovalnega dela, ki ga je prva izdala druga država članica Unije, v tridesetih dneh od vstopa v državo pa mora zaprositi za izdajo takega dovoljenja v Republiki Sloveniji. Pri obeh vrstah premestitev so enake pravice določene tudi za družinske člane raziskovalca. 

Predlog vzpostavlja preoblikovan sistem mobilnosti med višješolskimi oziroma visokošolskimi zavodi, ki je na podoben način kot raziskovalcem omogočena tudi študentom, v nasprotju z mobilnostjo družinskih članov raziskovalca pa mobilnost družinskih članov študenta ni dovoljena. 

Pomembne so še določbe, ki določajo izdajo dovoljenja za začasno prebivanje raziskovalcev in študentov zaradi iskanja zaposlitve in samozaposlitve. Tujcem je po končanem raziskovalnem delu ali študiju omogočena pravica do iskanja zaposlitve ali samozaposlitve. Trajanje te pravice je omejeno na devet mesecev po koncu raziskovalnega dela ali študija. 

Ob 8.00:

Na kongresu stranke SD so delegati za svojo predsednico z 276-imi glasovi tudi uradno potrdili Tanjo Fajon, njenemu protikandidatu, poslancu Janiju Predniku, pa so namenili nekaj manj kot tretjino glasov. Fajonova, ki je na čelu stranke že od konca maja, ko je z mesta odstopil Dejan Židan, bo SD-ju poveljevala vsaj še do naslednjega kongresa. Po statutu stranke mora biti ta organiziran najkasneje pol leta po naslednjih parlamentarnih volitvah. Na kongresu so delegati za novo podpredsednico izvolili Dominiko Švarc Pipan, ki si bo mesto delila z Andrejo Katič, Jernejem Pikalom in Matjažem Nemcem. Po besedah zdaj tudi uradne predsednice bo glavno vodilo SD ohranjanje dostojanstva in socialne varnosti ljudi. 

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa nagovarja kongres z demokratsko večino, naj sprejme zakon, ki bi določal minimalno sprostitev pomoči za omilitev ekonomskih posledic pandemije novega koronavirusa. Pogajanja o novem paketu pomoči potekajo že več mesecev. Trump je svoje namere večkrat spremenil, največjo oviro pri doseganju soglasja pa predstavljajo republikanski konservativci v senatu, ki si želijo čim manj državne pomoči. Člani predsednikovega vladnega kabineta zdaj pritiskajo na kongres, naj čim prej sprejme pomoč v višini 110 milijard evrov, kar je ostanek sredstev, namenjenih programu za pomoč malim podjetjem. V primeru, da dogovor glede pomoči v višini več tisoč milijard evrov ne bo dosežen, bi s tem zagotovili vsaj nekaj sredstev. Za primerjavo: Nancy Pelosi, predsednica predstavniškega doma in zmerna demokratinja, je predlagala 1800 milijard evrov težko državno pomoč ekonomiji in 12-im milijonom nezaposlenih. 

Nancy Pelosi je v petek sicer v kongresno proceduro vložila predlog zakona, v skladu s katerim bi ustanovili komisijo, ki bi pregledala, ali je predsednik Trump sposoben za službo v skladu s 25. členom ustave. Ta določa, da v primeru neoperativnosti predsednika Združenih držav njegovo mesto prevzame podpredsednik. Donalda Trumpa bi lahko razglasili kot neprimernega za vodenje države, kajti odkar je bil diagnosticiran s covidom-19, njegovo dejansko zdravstveno stanje ni povsem jasno. Poteza Nancy Pelosi je bolj taktične narave, saj o morebitni odstavitvi predsednika zaradi nezmožnost za opravljanje funkcije odločata podpredsednik in njegova vladna ekipa. Za ta korak naj bi se odločila po tem, ko je Trump po zdravljenju na Twitterju napisal, da ne bo več dovolil pogajanj v kongresu o novem paketu proračunske pomoči, dokler ne bo njegova, po prepričanju mnogih izrazito konservativna kandidatka Amy Coney Barrett potrjena za sodnico na vrhovnem sodišču. 

Po večdnevnih množičnih protestih zaradi policijskega nasilja je nigerijska vlada z uredbo ukinila posebno zvezno policijsko enoto, bolj znano pod angleško okrajšavo SARS, ki je bila večkrat obtožena neupravičenih aretacij, mučenj in umorov. Policisti iz posebne enote bodo premeščeni, njihovo delovanje pa naj bi preverili v posebni preiskavi. Protesti se kljub ukinitvi SARS-a niso umirili – glavna zahteva protestnikov, reformacija celotne policije, namreč ostaja neizpolnjena. Ljudi najbolj skrbi dejstvo, da bodo člane problematčne enote premestili, jasno pa ni niti, ali jim bodo sodili. Pomisleki so toliko bolj na mestu, ker so reformo SARS-a načrtovali že leta 2018, na koncu pa ni prišlo do nobenih sprememb.