Britoff razkritja TiSA

ob 8:05

Nemško orožarsko podjetje Hekler & Koch bo prenehalo z izvažanjem orožja v države, ki niso članice zveze NATO, njene zaveznice ali nimajo demokratičnega režima. Podjetje se je za ta korak odločilo, ker je nemška vlada močno otežila postopke za pridobitev izvoznih dovoljenj. H&K se je s tem odpovedala tako tržišču v Saudovi Arabiji kakor v Turčiji. Nemčija je sicer peti največji svetovni izvoznik orožja, orožarska industrija pa zaposluje 80 tisoč ljudi.

Po poročanju časnika Delo naj bi v Iraku našli protitankovske rakete, ki naj bi pripadale slovenski vojski. Tulec rakete osa, ki ga je iraška vojska zaplenila pripadnikom islamske države, nosi označbe, ki naj bi pripadale Sloveniji. Šlo naj bi za rakete, ki naj bi jih Slovenija predala v uničenje na Slovaško, za kar je Ministrstvo za obrambo plačalo tričetrt milijona evrov. Pri borcih ISIS-a so našli tudi mino, ki naj bi jo Slovenija podarila Afganistanski vojski.

Tožilstvo v Oslu je tamkajšnjo Katoliško cerkev obtožilo prirejanja števila vernikov. Škofija v Oslu naj bi na ta račun med letoma 2011 in 2014 državo ogoljufala za približno 4,5 milijona evrov. Tožilstvo je škofiji poleg vračila denarja naložilo še dodatnih 110 tisoč evrov kazni. Norveška nadškofija naj bi v svoje vrste štela priseljence iz drugih katoliških držav, na primer Poljske, le da ekonomski migranti za to, da so vpisani v register niso vedeli.

Selimo se v Združene države Amerike, v Severno Dakoto, kjer poteka boj med Indijanci in zveznimi oblastmi zaradi gradnje naftovoda. Več o zgodbi lahko izveste v Kultivatorju Živi zid proti naftovodu, ki je dostopen na naši spletni strani, najnovejša vest iz Severne Dakote pa je, da je guverner ukazal izgon vseh protestnikov, ki že mesece vztrajajo na prostem in s telesi preprečujejo nadaljevanje gradnje naftovoda.

Še pred tem je norveški Odinov investitorski sklad prodal svoj investitorski delež in se umaknil iz gradnje naftovoda. Njihov delež pri gradnji naftovoda je znašal 24 milijonov dolarjev, prodali pa naj bi ga zaradi etičnih razlogov. Vrednost celotnega projekta sicer znaša slabe 4 milijarde dolarjev, trenutno pa je zgrajenih 80% naftovoda.

ob 10:05

Ameriško sodišče je zamrznilo civilne postopke proti lastniku spletnega portala Megaupload KimDotcomu. Kazenski postopek še vedno teče, KimDotcom pa se bori proti temu, da bi ga Nova Zelandija predala ameriškim oblastem. Lani je novozelandsko sodišče sicer že ugodilo zahtevi ZDA po izročitvi Kima, a sedaj razsoja o pritožbi. Medtem se izgublja dokazni material na diskih. 16 zaseženih diskov, naj bi namreč že postalo neuporabnih.

V Nemčiji pa organizacije, ki zagovarjajo pravice na spletu, opozarjajo, da notranje ministrstvo pripravlja zakon, ki bi globlje posegel v to področje. Po novem predlogu zakona nemški državljani ne bi več imeli pravice vedeti, kateri njihovi osebni podatke se zbirajo v obveščevalne namene. Predlog, ki ga je razkril notranji minister Thomas de Maiziere, predvideva zmanjšanje pooblastil informacijskega pooblaščenca. Ta po novem ne bi smel preiskovati vdorov v zdravstvene kartone in sodne postopke. De Maiziere bi povečal tudi število nadzornih kamer, ki prepoznavajo obraze.

Zakon naj bi sledil evropski direktivi o zaščiti podatkov in bi lahko v veljavo stopil leta 2018, če mu bo podpora izkazana v parlamentu. Ironično je, da naj bi evropska direktiva o zaščiti podatkov poskušala zaščititi pravice posameznika, saj bo imela v Nemčiji ravno nasprotne učinke.

Nemški Greenpeace in blog digitalnih pravic Netzpolitik sta razkrila vsebino sporazuma TiSA, povezano z medmrežjem. Ta daje spletnim storitvam pravico, da po lastni presoji cenzurirajo vsebino, če se izkaže, da je škodljiva ali neprimerna. Sporazum ne dela razlik med človeško cenzuro in tisto, ki jo vrši algoritem. Zagovorniki digitalnih pravic opozarjajo pred digitalno cenzuro. Pred kratkim je prah dvignila slika vietnamske deklice, na katero je padel napalm, saj jo je Facebook odstranil kot neprimerno.

Sporazum TiSA podjetja ščiti tudi pred zahtevki nacionalnih vlad po razkritju izvorne kode programske opreme. Če se sporazum podpiše v takšni obliki, kakršna je bila razkrita, bodo podjetja lahko izvorno kodo ohranila tajno tudi, če bo programska oprema operirala s ključno nacionalno infrastrukturo, kakršne so na primer jedrske elektrarne.

Večerna risanka: