Britoff tehnološkega razcepa

0700

Ameriška vojska je v sirsko mesto Kobani, ležeče na turško-sirski državni meji, ki se že dlje časa nahaja pod napadom Islamske države, dostavila vojaško in medicinsko pomoč. Prav tako so ameriške sile izvedle 135 letalskih napadov v okolici Kobanija. Oboje skupaj naj bi večinsko kurdskem mestu omogočilo, da preživi napad. Turčija, velika ameriška zaveznica in članica NATA, pa še vedno preprečuje prost pretok pomoči preko državne meje.

Član michiganske zelene stranke opozarja na ekonomsko diktatorstvo v mestu Detroit. Med novim valom ameriškega vojaškega udejstvovanja, ter vsemi ostalimi ameriškimi izdatki v tujini, se velikokrat pozablja na ameriško notranjo pokrajino. Detroit je bankrotiral, zaradi česar se nahaja pod vodstvom stečajnega upravitelja. Zaradi varčevanja, se je od 1. januarja iz vodnega omrežja odklopilo 27.148 priključkov. Del teh so bila podjetja, ogromen delež pa tudi navadni ljudje in družine. V ameriki namreč pravica do vode ni temeljna človeška pravica.

Švedska vojska ni uspela potrditi sumljivih podvodnih aktivnosti v vzhodnih vodah svojega arhipelaga. V petek je, po mnenju vojske zanesljiv vir, oblastem posredoval slike slabe kvalitete, ki naj bi kazale neinditificiran objekt v vodi. Vojska je pričela z več dnevno misijo zbiranja podatkov, ki ni našla ničesar. Opozorili so tudi obalno straže sosednjih držav. Seveda je bila prvi osumljenec Rusija.

Vodstvo Appla in Googla je v luči hekanja podatkov na pametnih telefonih in cloud infrastrukturi, najavilo boljše varovanje podatkov svojih uporabnikov. Direktor ameriške zvezne policije nad tem ni navdušen, zato želi od kongresa, da sprejme zakonodajo, ki bo tehnološkim gigantom naložila, da v svoje naprave vgradijo “back doore”, prek katerih bodo do podatkov lahko dostopale sile pregone. Četudi se zgodba primarno tiče notranje politike, pa ima razsežnosti tudi na mednarodnem področju. Več v geopolitičnem britoffu čez eno uro.

0800

V prejšnjem britoffu smo opisali hotenja direktorja ameriške zvezne policije, bolje znane kot FBI, ki od kongresa zahteva sprejetje zakonodaje, ki bo FBIju omogočil stranska vrata do podatkov shranjenih v modernih gizmotih. Zaskrbela ga je namreč najava tehnoloških gigantov kot sta Apple in Google, ki sta zaradi najnovejših hackov podatkov in slik, napovedala striktnejše varovanje slednjih. V Ameriki imajo v veljavi zakon iz 1994, ki telefonskim operaterjem nalaga, da v svoja omrežja vgradijo policijsko tehnologijo za prisluškovanje. Seveda zaradi napredka tehnologije, zakon ne ustreza trenutnim danostim, vsaj ne na način, kakor si ga predstavlja FBI.

Seveda se hotenja FBIja vežejo predvsem na notranjo politiko, vendar imajo vplive tudi na zunanje-političnem polju. Kadar obstaja možnost, da lahko ameriška država svojim tehnološkim podjetjem naloži vgradnjo prisluškovalnih načinov, pričnejo druge države na dotično opremo gledati nezaupljivo. Del te zgodbe smo lahko videli po razkritjih Snowdena, ko so podjetja kot Cisco, IBM in drugi komunikacijski giganti, zgubili na določenih tržiščih skoraj četrtino prometa.

Trenutno se odvija še druga plat iste zgodbe. Vedno več držav se uradno izogiba ameriški tehnologiji. Od pozivov brazilske predsednice po ustanovitvi ločenega interneta, do zahtev kitajske centralnega komiteja, da se čim večji delež informacijske tehnologije in infrastrukture dobavlja iz domačega tržišča. Podobno je ukazal tudi ruski predsednik Putin, ki je od vojaške industrije zahteval, da se pri 700 milijardni modernizaciji ruske vojske uporablja izključno ruska oprema.

Vse skupaj kaže na vedno večje nezaupanje velesil, ne le na klasičnih področjih vojaškega konkuriranja in sfer vpliva, temveč na drobljenje informacijske revolucije - v širšem smislu interneta - katerega baza je bila ravno univerzalna povezanost. Po drugi strani trenutno drobljenje in nezaupanje omogoča vstop novih akterjev v informacijsko tržišče, kar morebiti pripelje do večje konkurenčnosti in še večjega števila inovacij v prihodnosti.