BritOFF tržaškega plinskega terminala

Ob deseti uri: 

V današnjih lokalnih novicah o nekdanji farmacevtski tovarni Marifarm, nekdanji lasti mariborske občine. Marifarm, podjetje s sto zaposlenimi, je leta 2016 postalo last družbe Arterium International. Župan Andrej Fištravec je prodajo označil za zgodbo o uspehu, po podatkih časopisa Večer pa tovarna tudi po dobrih dveh letih in prenovitvi prostorov nima dovolj dela, zato je večina delavcev v proizvodnji doma na čakanju. Po informacijah Večera pa so eno od treh linij za pakiranje zdravil, kar je bila osrednja dejavnost podjetja, prejšnji teden celo odmontirali in pripravili za selitev do kupca. To informacijo je predstavnik lastnika in član svetovalnega odbora Viktor Gryban potrdil, češ da bosta dve liniji povsem zadostovali, tretje pa ne bodo potrebovali, saj je Lek, za katerega je Marifarm izvajal pakiranje, zgradil lastno pakirnico.

Ima pa Arterium International velike načrte z Marifarmom. Načrtujejo namreč, da bi iz tovarne, ki pretežno deluje kot pakirnica zdravil, ustvarili podjetje, ki bi imelo lastne izdelke in tako vzpostavljen celoten cikel od izumljanja do pakiranja zdravila. Marifarm je namreč trenutno usposobljen za pakiranje zdravil, ne pa tudi za proizvodnjo. Tovarno zato trenutno opremljajo na novo in iščejo nove farmacevte in raziskovalce. Še vedno pa ni znano, kdaj bo tovarna začela obratovati v celoti. Denar od prodaje tretje linije za pakiranje so vložili v nakup povsem avtomatske nemške linije za formulacijo tablet Glatt.

Podjetje ima težave tudi z zaposlenimi, saj velik del zaposlenih ne ustreza novemu profilu podjetja in ima prenizko izobrazbo. Predvsem primanjkuje kemikov, farmacevtov, IT strokovnjakov, torej kadra, ki ga je po mnenju Grybana težko najti v Mariboru. Viktor Gryban je tako povedal, da so zato zaposleni tako pogosto na čakanju, da pa niso kljub neustreznemu profilu zaposlenih še nikogar odpustili.

Ob osmi uri: 

Evropska komisija je sprejela nova pravila z namenom zmanjšanja količine plastike v morjih in na obalah. Zakonodaja se je osredotočila na proizvode za enkratno uporabo, ki bodo prepovedani v primeru, da bo na voljo cenovno dostopna alternativa. Proizvajalci bodo po novem morali tudi delno kriti stroške odstranjevanja teh odpadkov. Za zmanjševanje količine takšnih proizvodov, torej plastičnih lončkov, posode, krožnikov, bodo morale poskrbeti tudi države članice. Te bodo morale spodbujati alternativne proizvode in preprečevati brezplačno deljenje plastike za enkratno uporabo. Države naj bi tako morale na nacionalni ravni poskrbeti za manjšo uporabo plastike, vendar količinski cilji državam niso predpisani. Države bodo morale tudi poskrbeti za večjo ozaveščenost o škodljivem vplivu plastike za enkratno uporabo na okolje. Evropska komisija je med problemi uporabe plastike za enkratno uporabo, ki predstavlja 70 odstotkov vse plastike v morjih, poudarila problem mikroplastike, ki jo ljudje zaužijemo prek morske hrane, morske vode ali zraka, zdravstveni učinki mikroplastike na človeka pa ostajajo skrivnost. Komisija pa si tudi obeta, da bi s temi ukrepi zaradi uporabe trajnejših izdelkov in boljšega sistema recikliranja plastike prihranili potrošniki, in sicer za 6,5 milijarde evrov v naslednjih 22 letih. Tudi proračun Evropske unije pa bi do leta 2030 porabil 22 milijard manj za sanacijo okoljske škode. Nova pravila morajo potrditi še Evropski parlament in države članice.

Nizozemsko sodišče je v razsodbi svoji državljanki priznalo pravico, da ji v matično knjigo rojstev ni potrebno vpisati moškega ali ženskega spola. Tožnica je namreč želela, da se ji pod kategorijo spola vpiše “nedoločen”, saj je transseksualka, ki se identificira kot spolno nevtralna oseba. Sodniki so parlament pozvali k spremembi zakonodaje, ki bi omogočila registracijo tretjega, nevtralnega spola.

Družba, ki je štirinajst let poskušala zgraditi plinski terminal pri Žavljah blizu Ankarana, se je odpovedala temu projektu. Družba Gas Natural je po mnenju tržaške občinske odbornice za urbanistiko Luise Polli pogodbo prekinila zaradi nestrinjanja večjih in manjših okoliških skupnosti. Proti plinskemu terminalu so bile tržaška pristaniška oblast, dežela Furlanija - Julijska krajina, slovenska občina Ankaran, slovenska vlada in civilne organizacije. Slovenija je januarja celo pristopila k petim upravnim tožbam pred rimskim sodiščem, da bi izpodbijala že izdano okoljevarstveno soglasje za plinovod Trst-Gradež-Vileš.